Storilec včerajšnjega napada v Bogoti je že identificiran, po prvih podatkih naj bi bil član gverilske skupine Nacionalna osvobodilna vojska (ELN), ki je sredi pogajanj z vlado za mir. Predsednik države Ivan Duque je razglasil tridnevno žalovanje.
Lokalni mediji poročajo, da se je v včeraj okoli 9.30 po lokalnem času pred vhodom v policijsko akademijo generala Santanderja v južnem predelu Bogate pojavilo staro terensko vozilo nissan patrol. Voznik je menda od varnostnika zahteval, da mu dovoli zapeljati na dvorišče zgradbe. Policijski pes je pri njem zavohal eksplozivno sredstvo, a ko so voznika poskušali aretirati, je ta pritisnil na plin in povozil enega od štirih policistov, ki so varovali vhod, ter vdrl na območje akademije. Po nekaj metrih je avtomobil razneslo, njegovi ostanki pa so se znašli v eni od dvoran akademije. Ob napadu je bilo v zgradbi več sto ljudi, ker se je ravno končala slovesnost ob napredovanju policistov.
Napadalec je bil stari gverilec
Generalni državni tožilec Nestor Humberto Martinez je pozneje izjavil, da je bilo v vozilu okoli 80 kilogramov pentolita (mešanice TNT in pentrita). Tak eksploziv služi tako za vojaške kot civilne namene, v Kolumbiji pa ga pogosto uporabljajo tudi gverilske in kriminalne skupine. Eksplozija je bila izredno močna, a še ni jasno, ali jo je sprožil voznik sam ali kdo drug iz daljave. Življenje je izgubilo 21 ljudi, tudi štirje obetavni kolumbijski športniki, ranjenih pa je bilo 68 oseb. Med žrtvami so bili večinoma mladi policijski študenti, med njimi pet tujih državljanov. Tožilec je povedal, da jim je uspelo identificirati voznika avtomobila bombe, ki je v atentatu umrl. Šlo naj bi za 56-letnega Joseja Aldemarja Rojasa Rodrigueza iz pokrajine Arauca na jugu Kolumbije, ki ni imel policijske kartoteke. Po današnjem poročanju medijev naj bi se njegovo ime pojavljalo na seznamu gverilskih pripadnikov ELN, ki ga imajo kolumbijske tajne službe. Rojas Rodriguez se je menda 17 let boril v vrstah gverilske skupine Fronta Adonay Pinilla, ki deluje v pokrajinah Arauca, Boyaca in Casanare blizu meje z Venezuelo. Njegov vzdevek je bil Mocho Kiko in naj bi bil desna roka regionalnega poveljnika ELN, znanega pod imenom »Culebro Viejo« (stara kača). Ta je kot član centralnega komiteja ELN nasprotoval mirovnim pogajanjem s kolumbijsko vlado.
ELN je manjša levičarska gverilska skupina z okoli 1500 borci in deluje od leta 1964 v različnih predelih Kolumbije. Po sklenitvi mirovnega sporazuma z nekdanjo gverilsko skupino FARC leta 2016 so se s posredovanjem OZN začela mirovna pogajanja s skupino ELN, ki so bila doslej neuspešna. Prekinil jih je desničarski kolumbijski predsednik Duque, ki je avgusta lani prevzel mandat. Od ELN je zahteval, da mora, če želi doseči mir, izpustiti iz ujetništva vse pripadnike kolumbijskih varnostnih sil ter prenehati z vojaškimi aktivnostmi. Kolumbijski komisar za mir Miguel Caballos pa je prejšnjo sredo izjavil, da bo usoda mirovnega procesa znana v roku enega meseca. A je zdaj jasno, da včerajšnji pokol pomeni dokončno prekinitev pogovorov, kar je bil verjetno tudi namen atentata. Predsednik Duque, ki mirovnim pogajanjem ni naklonjen, je dejanje označil ne le kot napad na policijsko akademijo, ampak na celotno kolumbijsko družbo in njene institucije. Obljubil je, da »to dementno teroristično dejanje ne bo ostalo nekaznovano«, kar pomeni nadaljnje nasilje v Kolumbiji.
Teroristični atentat v Bogoti so obsodile vse latinskoameriških države, prav tako ZDA, EU in OZN. Med prvimi, ki so dejanje obsodili, pa so bili prav voditelji Revolucionarne alternativne sile navadnih ljudi, politične stranke, ki je nastala iz nekdanjih pripadnikov gverilske skupine FARC.
