Za rdečo plast na gladini Blejskega jezera ob nekaterih delih obale so po besedah mag. Špele Remec – Rekar iz sektorja za ekološko stanje voda pri Agenciji RS za okolje krive modro zelene alge oziroma cianobakterije. Te so jasen znak, da je jezero preobremenjeno z organskimi hranili. »Pigmenti se poleti zadržujejo pod gladino, zato je ne vidimo. Temperatura okoli šestih stopinjah Celzija nad ničlo je najbolj optimalna za njihov razvoj. Vetrovno vreme, ki smo mu priča v zadnjih tednih, je sicer rdečkasto obarvanost nekoliko razpihalo, zato jo opazimo šele, ko se gladina jezera nekoliko umiri, vendar to ne pomeni, da je medtem stanje jezera boljše,« opozarja.
Pritiski na jezero so številni
Blejsko jezero še vedno ne dosega okoljskih ciljev vodne direktive z leta 2000, opozarja Remec – Rekarjeva, njegovo ekološko stanje je sicer po strokovnih kriterijih med dobrim in srednjim. Poleg preobremenjenosti jezera s hranili in organskimi snovmi se zadnjih enajst let slabšajo tudi kisikove razmere, zato je po njenem treba razmisliti o smiselnih ukrepih za zmanjševanje pritiskov in obremenjevanja jezera.
Pritiski na Blejsko jezero so številni. Po podatkih Turizma Bled se je število nočitev na Bledu od leta 1994 do leta 2016 povečalo kar za 260 odstotkov, v letu 2017 pa še za dodatnih 160 odstotkov. »Izgradnja ustrezne infrastrukture, ki je v pristojnosti občine, težko sledi skokovitemu naraščanju turizma, zato se pritiski stopnjujejo na vseh ravneh. Povečal se je promet ob in na jezeru, več je kopalcev in ribičev, večja je tudi obremenitev komunalnega omrežja. Vse našteto, vključno z gradbenimi posegi na Bledu, vpliva tako na stanje jezera kot tudi na obremenitve pritokov jezera. Jezero je majhno, pritiskov pa je veliko,« še dodaja Remec - Rekarjeva.
Odstraniti je treba vzroke onesnaženja
»Trajnejše izboljšanje stanja in stabilizacijo razmer v jezeru lahko zagotovi le odstranitev vzrokov za onesnaženje z ukrepi, ki bi zagotovili manj intenzivno rabo pojezerja,« je prepričana Remec – Rekarjeva. Med slednjimi našteva dokončno sanacijo kanalizacije, zmanjšanje prometa ob jezeru, poskrbeti bi morali tudi za manjši obseg ptičje populacije, ki pozimi zaradi ptic selivk dodatno naraste. »Predvsem pa bi morali prepovedati vsakršno krmljenje rib in perjadi ob Blejskem jezeru,« je prepričana. Ribičem pravilnik o ribolovnem režimu dovoljuje vnos petih kilogramov vab za enega ribiča na dan za krmljenje krapov, kar na leto pomeni dobrih 10 ton krme v jezeru in to po njenem ni zanemarljivo.
Precej ukrepov, ki vodijo v bolj vzdržen odnos do okolja, na Bledu že vodijo – s pitniki okoli jezera si prizadevajo za manjšo uporabo plastenk, možnost izposoje koles zmanjšuje uporabo avtomobilov, parkirišč je v neposredni bližini jezera vse manj. Pred nedavnim so se na občini pohvalili z električnim čistilcem jezera, ki so ga kupili na pobudo blejskega združenja čolnarjev, v katerem so zbrani blejski pletnarji. Po mnenju Remec – Rekarjeve so vsi omenjeni ukrepi premalo. »Cilj nas vseh je ohraniti kakovost Blejskega jezera,« ob tem zagotavlja tudi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. »Z deležniki se moramo povezati in pogledati, kateri ukrepi so še izvedljivi in jih izvesti. Vendar pa se to ne da narediti čez noč,« dodaja in poudarja, da pobude ARSO za ohranjanje kakovosti jezera na Turizmu Bled podpirajo.
