Tako pravijo ti novokomponirani reševalci Slovenije, katerih ustanovno jedro pa ni od včeraj. Oni so bili ves čas tu. Pa ne le med nami, ampak visoko nad nami. In dr. Dimitrij Rupel je v skrbi za napredek dežele preskakoval iz stranke v stranko, z zunanjega ministrstva ene na zunanje ministrstvo druge vlade. Pa ne gre zgolj zato, oba s kolegom Jambrekom sta bila ves čas tonjenja države in slabšanja razmer tukaj. In dr. Ruplu je Sobotna priloga Dela 18. junija 1994 objavila dokaj dolg zapis z naslovom Svetli, temni in vmesni scenariji. Ne zastonj. Tudi Peter Jambrek, letnik 1940, doktor prava, je bil v najboljši formi in kondiciji v letih po osamosvojitvi Slovenije, oba z dr. Ruplom pa v času, ko se je izvajal in izvedel rop stoletja, ki so ga lepše imenovali lastninsko preoblikovanje. In v času vseh kasnejših malverzacij tudi. A sta bila takrat narcisoidno zaverovana v to, da je že njuna prisotnost tam in takrat dovolj, da gre vse po pravih tirnicah do zdaj, ko je Marjan Šarec prevzel vladavino in ju kot preverjena politika peljal na led.
Po mojem skromnem mnenju pa ni vprašljivo vodenje vlade in parlamenta, ampak več kot četrtstoletno stagniranje prava skozi pravosodje in prav vseh sodišč, od okrožnih do ustavnega, s tožilstvom in kriminalisti vred. Dokler ta steber ni sposoben vzeti zaprtemu tatu podjetja toliko, kolikor nas stane njegovo bivanje v zaporu, ni vredno, da ga sploh imamo. In zdaj se pojavita rešitelja Dimitrij in Peter s prisvojeno Katedralo svobode, da bosta v pouk vzela igralca Marjana in rešila Slovenijo. Meni se to zdi precej utopično, ker ta dva stara politična mačkona ne vidita pravih vzrokov naših težav.
Jožef Praprotnik, Jesenice
