Kot je v precej dolgem pismu vsem Francozom zapisal predsednik Emmanuel Macron, naj bi z javno razpravo povezali razklano nacijo in sestavili novo družbeno pogodbo. Francoze je pozval, naj se v čim večjem številu udeležijo razprav na lokalni ravni, ki jih bodo organizirali predvsem župani, lahko pa tudi skupine rumenih jopičev ali kdo drug. Aprila naj bi potem izvedli sklepe, ki bi jih morala upoštevati vlada. Macron poskuša na tak način rešiti najhujšo krizo svojega 20-mesečnega vladanja.
»Zame ni prepovedanih vprašanj,« je zapisal. A v istem pismu trdi, da se ne namerava odpovedati že sprejetim ukrepom, kot je odprava davka za bogate, ker, kot zapiše, hoče spodbujati naložbe. Voditelj socialistov Olivier Faure se čudi: »Kako more pozivati Francoze k javni razpravi, pri tem pa jim prepoveduje, da bi govorili o davku za bogate!«
Kot je predlagal Macron, bi bile glavne teme javne razprave davki in javni izdatki, ekološka tranzicija, upravna organizacija države in demokracija, očitno tudi zahteva rumenih jopičev, da se po zgledu Švice uvede referendumska neposredna demokracija. Sprejel je tudi zahtevo rumenih jopičev, da se razpravlja o migracijski politiki in da se določi letno kvoto novih migrantov. Povsem pa je prezrl težnjo, da se odpravi pravice istospolnih, kar je po eni od anket daleč najpomembnejša zahteva rumenih jopičev.
Rumeni jopiči in večina Francozov omalovažujejo pomen javne razprave, še preden se je ta začela. V anketah 70 odstotkov vprašanih meni, da ne bo vodila do koristnih ukrepov. Tudi v opozicijskih strankah v javni razpravi, čeprav ni jasno, kakšna bo, ne vidijo priložnosti za uveljavitev svojih stališč, ampak mlatenje prazne slame, prodajanje megle, zavajanje javnosti in kupovanje časa. Vsekakor hoče več deset tisoč rumenih jopičev – ki jim je uspelo destabilizirati Macrona in ga prisiliti v popuščanje, kot ni uspelo nobenemu socialnemu gibanju v zadnjih 50 letih – zdaj doseči še odstop »predsednika bogatih«, ne da bi sami hoteli prevzeti oblast. Opozicijske stranke na levici, desnici in skrajni desnici, ki jih je Macron s svojim zmagoslavjem prav hudo ponižal na predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2017, pa se ne morejo upreti skušnjavi, da ga še bolj oslabijo, kot ga je v zadnjih dveh mesecih gibanje rumenih jopičev, ki sicer tudi opoziciji ni naklonjeno. A lahko bi se izkazalo, da gre tokrat za usodo Francije, njenega gospodarstva in demokracije, ki ju spodkopavajo rumeni jopiči oziroma skrajneži, ki izrabljajo njihove proteste za vandalizem.
Očitno torej Macronovi odločitvi decembra, da opusti nadaljnje dvigovanje davkov na gorivo in da nameni 10 milijard evrov na leto za povečanje kupne moči nižjega srednjega sloja, nista umirili rumenih jopičev. Zdaj je Macron vse stavil na javno razpravo. To je njegova zadnja priložnost, da prepreči, da bi do maja 2022, ko mu poteče mandat, nemočno životaril v Elizejski palači. Nadaljnji protesti rumenih jopičev bi ga namreč lahko prisilili, da razpusti skupščino in razpiše nove volitve poslancev, zaradi česar ne bi imel več za sabo večine in dejanske oblasti. Malo pa je verjetno, da bi odstopil kot predsednik.
Po pisanju dnevnika Le Monde je uspeh javne razprave odvisen od Macronove sposobnosti, da bo dovolil Francozom, da s svojimi predlogi spremenijo usmeritev njegove vlade. Pripravljen mora biti torej na dialog, na iskreno demokratično razpravo. Če pa bi po njej uvedel samo kozmetične spremembe, bi ga volilci kaznovali, najprej na evropskih volitvah maja 2019.
