Že osmo soboto zapored naj bi rumeni jopiči po Franciji jutri pripravili protestna zborovanja in delne blokade na cestah, zlasti na krožiščih. Zahtevajo predvsem izboljšanje kupne moči, neposredno demokracijo z referendumi in odstop predsednika Emmanuela Macrona. Ta se je decembra odpovedal nadaljnjemu zviševanju davka na gorivo in za 100 evrov povečal minimalno plačo. Najbrž je predvsem zato število Francozov, ki so se bili zadnje sobote pripravljeni obleči v rumene jopiče, močno upadlo. Tudi vandalizma v Parizu je vse manj. Še vedno pa proteste podpira 55 odstotkov Francozov.
Na vsak način poskuša notranji minister Christophe Castander izkoristiti oslabitev gibanja in vlada se je odločila za sicer tvegano bolj represivno usmeritev. To se je najbolj pokazalo v sredo ob priprtju Erica Droueta, 33-letnega voznika kombija, ki je eden najbolj znanih protestnikov med rumenimi jopiči. Priprli so ga zaradi »organiziranja neprijavljenih demonstracij«, potem ko je v Parizu s še petdesetimi osebami hotel prižgati sveče v spomin na deset mrtvih rumenih jopičev. V četrtek so ga izpustili, sodili mu bodo 15. februarja in grozi mu šest mesecev zapora. Rumeni jopiči upajo, da sem jim bo prav zaradi njegovega priprtja tokrat pridružilo veliko več Francozov kot prejšnje tri sobote.
Vsiljena vloga voditelja protestnega gibanja
Drouet je bil eden glavnih pobudnikov prve velike mobilizacije rumenih jopičev 17. novembra in potem vseh naslednjih sobot. Morda je najbolj blizu osebi, ki bi ji lahko rekli voditelj rumenih jopičev. To gibanje sicer hoče biti povsem »horizontalno«, tako da ne dopušča nobene vertikalne hierarhije in vsakogar, ki govori kot predstavnik gibanja, ožigosa kot izdajalca svoje raznolikosti. Tako tudi Drouet noče predstavljati gibanja. Je pa precej tipičen rumeni jopič, zlasti zato, ker trdi, da je apolitičen, obenem pa ima na primer takšna stališča do migrantov, ki so blizu skrajni desnici.
Veliko polemike so decembra zbudili njegovi pozivi k »vstopu« v predsedniško palačo v Parizu in k »odstavitvi« Macrona, zaradi česar ga je zaslišala policija. Tako ni presenetljivo, da analitiki v rumenih jopičih ne vidijo le dedičev maja 1968, ampak tudi dediče februarja 1934, ko je Franciji grozil puč množic, ki so nasprotovale parlamentarni demokraciji in želele imeti podobno ureditev, kot je bila tedaj v Mussolinijevi Italiji in Hitlerjevi Nemčiji.
Jutri oster nastop policije
Ostrejši nastop vlade do rumenih jopičev se ne kaže le s priprtjem Droueta. Notranji minister Castander je od podrejenih tudi zahteval, naj jutri preprečijo vsako blokado cest in zasedbo krožišč. Rumeni jopiči so tako čez noč postali »uporniki«, ki jih je treba kaznovati. Vlada, ki pa pri tem sicer ni enotna, to opravičuje z argumentom, da je izpolnila njihove zahteve po večji kupni moči in da organizira trimesečno javno razpravo o njihovih zahtevah, med drugim o pogostejših referendumih.
Proti rumenim jopičem je v novoletni poslanici nenavadno ostro nastopil tudi predsednik Macron. »V zadnjem času sem videl stvari, ki so nesprejemljive (…), sovraštvo množice proti izvoljenim predstavnikom ljudstva, policistom, novinarjem, Judom, tujcem, homoseksualcem,« je dejal.
