Ker v preteklosti nismo posvečali dovolj časa in energije promociji poklicnega izobraževanja, je rezultat drastično pomanjkanje delovne sile na vseh področjih obrtništva, razen med frizerji, je povedal Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Razloge za neusposobljeno delovno silo in pomanjkanje pravih kadrov vidi v odločanju mladih za nadaljnje šolanje, katerega pomembni nosilci so tudi njihovi starši. »Seveda si za otroka želimo le najboljše in najuglednejše poklice, zato jih usmerjamo na gimnazije in fakultete, a pozabljamo, da so poklicna izobraževanja prav tako odlična odskočna deska. V treh ali štirih letih dobi posameznik konkretno izobrazbo in obenem lahko tisti, ki želi nadaljevati šolanje, to stori kadar koli in dobi naziv magister ali doktor.« Kot primer je Meh navedel direktorja tovarne BMW v Münchnu. »V tej tovarni je začel kot vajenec. Danes je doktor strojništva in vodi tovarno s 7000 zaposlenimi. To bi morali sporočiti našim mladim. Ni manjvrednih, neperspektivnih poklicev.«
Obrtniki v koraku s časom
Po mnenju sogovornika imamo o obrtništvu napačno predstavo. Včasih so se obrtni poklici resda prikazovali kot rokodelski, podoba pa se je z novimi tehnologijami drastično spremenila. »Danes so v naših obratovalnicah in podjetjih visokotehnološki stroji, roboti… Obrtniki ne uporabljajo le rok, pač pa predvsem možgane. Delo zahteva znanje, inovacije in to je še ena stvar, ki je mladi pogosto ne vedo,« je poudaril Meh.
Polnjenje vrzeli
Prekvalifikacija in dokvalifikacija sta po mnenju sogovornika rešitev, ki bi začasno zapolnila vrzeli, preden se okrepijo prihodnje generacije mladih obrtnikov. Drugo možnost, ki jo izpostavlja in o kateri trenutno tečejo pogovori z ministrstvom za delo, pa je vračanje upokojencev v stroko. »Želimo si, da bi država sprejela odlok, po katerem bi lahko upokojenci, ki so še pripravljeni delati, obdržali svojo pokojnino in se vključili v delovni proces v obrtniški stroki. Seveda bi delodajalec zanje plačal polne prispevke in davke. Na tak način bi se trenutna vrzel lahko zapolnila,« je dejal. Očitke, da bi starejši na tak način zasedli delovna mesta mladih, Meh zavrača in pojasnjuje, da je realna težava prav neodzivnost mladih, ki se ne prijavljajo na razpise za delo. Branko Meh izhaja iz obrtniške družine, obrtniki so tudi njegovi bratje in sestre. Njegovo mizarsko podjetje vodita sinova. »Dobro poznam obrtništvo in lahko rečem, da je birokracija največji zaviralec rasti slovenskega gospodarstva. Mlade ljudi neskončna papirologija odvrača, da bi od staršev prevzeli še tako kakovostne obratovalne obrate, kar je seveda velika škoda. Tudi pri tej racionalizaciji bo v prihodnje treba delati.«
