V akademskem in poslovnem svetu so meje držav in celin že davno presežene. Sodelovanje v mednarodnih timih je nekaj vsakdanjega. Danes nikogar več ne zanima, kje si, pač pa, kako hitro povezavo z internetom imaš, da komunikacijska tehnologija lahko čim bolje zadovolji potrebe dela na daljavo.
Mednarodne mreže raziskovalcev
Poleg velike mere avtonomije, osebnega razvoja in potešitve raziskovalne žilice je mednarodna dimenzija akademskega dela njegov največji čar in privlačnost. Pri tem je ogromno sodelovanja na daljavo, preko digitalnih medijev in platform, pravi dr. Matej Černe, izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki se tudi raziskovalno ukvarja s področjem dela na daljavo. To je njegova zgodba:
»Sam večino tovrstnega sodelovanja opravim po elektronski pošti, ki je časovno najbolj komunikacijsko prilagodljiva. Videokonferenčni klici so namenjeni predvsem diskusiji ter odločanju o nadaljnjih korakih in odločitvah, o katerih bi bilo preko elektronske pošte zamudneje razpravljati. Večinoma gre za mednarodne mreže raziskovalcev, s katerimi sodelujem. Mednarodna sodelovanja se najpogosteje stkejo na konferencah ali preko povezav obstoječih sodelavcev. Srečanje v živo je zelo dragoceno, da se potencialnega sodelavca osebno spozna. Nato pa se lahko začne sodelovanje na daljavo.
Največje ovire tovrstnega sodelovanja so povezane s časovnim usklajevanjem, predvsem zaradi različnih časovnih pasov. Kulturne razlike v digitalni komunikaciji kdaj povzročijo kak nesporazum, sploh če komuniciramo v naglici z zgolj pisnim besedilom, kar lahko izpade grobo, čeprav nima takega namena.«
Vsakodnevna realnost v podjetjih
»Vsak dan komuniciramo s kolegi z vsega sveta. Četrtina nas, ki smo zaposleni v Ljubljani, je članov mednarodnih ekip: sodelavce in nadrejene imamo v različnih državah,« pravijo Barbara Žumer, Klemen Lenič in Iztok Černeka iz podjetja Danfoss Trata.
Černeka dela na oddelku za podporo projektantom, kjer sodelovanje poteka na daljavo, večinoma z Danfossovimi prodajniki in preko njih s strankami:
»Naša ekipa je z vsega sveta, zato imamo dvakrat na teden usklajevalne sestanke preko skypa, na katerih si razdelimo delo in se pogovorimo o pomembnejših projektih. Kdor koli iz ekipe lahko organizira webinar, na katerem delimo izkušnje in znanje. Enkrat na mesec imam tudi ločeni sestanek z vsakim kolegom ali kolegico. Pogovoriva se o načinu dela, željah, izzivih, uspešnosti, plači, razvoju in ostalih temah. Za projekte uporabljamo enoten način označevanja in skupen prostor za arhiv. Vsak mesec pripravimo poročilo o projektu. Do dvakrat na leto pa nam uspe, da se dobimo na kakšnem večjem dogodku v živo.
Pri delu na daljavo včasih težko določimo termin za sestanek, saj smo v različnih časovnih pasovih. Tako na primer s kolegico iz Kuala Lumpurja in kolegom iz Indije sestanke sklicujemo bolj zgodaj. Zgodi se tudi, da je povezava slaba in zato komunikacija otežena. V tem primeru skličemo nov sestanek. Poseben izziv je razumevanje dialektov. Indijci na primer tekoče govorijo angleško, vendar je nekatere težje razumeti. Priporočljivo je, da sestanke opravljaš v tišjem okolju. Za lažjo osredotočenost med pogovorom pomaga tudi mižanje. Večji izziv pri delu na daljavo predstavlja uvajanje novih članov ekipe, saj je veliko dela z organizacijo učinkovitega usposabljanja.«
