Že v antičnih rimskih časih, ko še niso poznali koruze, so jo namreč kuhali iz pšeničnega zdroba. Po latinsko se imenuje pulmentum, od tod tudi ime polenta. Vanjo lahko med pripravo vmešamo različne delikatese, od razkoščičenih oljk in kosov sušenega paradižnika do sira, največkrat parmezana ali gorgonzole. Strjeno in narezano kuhano polento lahko popečemo na žaru ali v ponvi… Njena pražena različica so žganci. Pripravlja se jih povsem drugače kot polento. Medtem ko zdrob za polento vsujemo v slano vodo in kuhamo, da se zgosti, zdrob (ali moko) za žgance vsujemo v suho posodo in pristavimo. Neprestano mešamo in ga na suho pražimo tako dolgo, da se zdrob pri dnu začne barvati v rjavo (od tod ime žganci) in zadiši po pečeni koruzi. Posodo odstavimo in počakamo, da se nekoliko ohladi, nato pa postopoma zalivamo z osoljenim kropom in mešamo. Lonec spet pristavimo in mešamo, pri čemer ne sme nastati gladka zmes, temveč debelejše grude, zato moramo paziti, da ne dodamo preveč vode, sicer namesto žgancev nastane pražena polenta, ki ji ponekod tudi pravijo žganci, čeprav v resnici ne gre za isto jed. Takšne žgance si lahko privoščimo za zajtrk in jih zalijemo z mlekom, belo kavo (projo), kislim mlekom ali jogurtom, za kmečko malico oziroma glavno jed so jih nekoč postregli s kislim zeljem in ocvirki… Nekaj posebnega pa je okusna polenta po današnjem receptu, ki jo lahko pripravimo s sezonsko dostopnimi sestavinami.
Kremna polenta z bučo
Potrebujemo: 2,5 dl surovega koruznega zdroba (ne instantne polente!), 2,5 dl bučnega pireja (glej recept), 3 srednje velike šalotke, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 1,25 l vode (ali zelenjavne osnove, če je pri roki), 1 žličko morske soli, 1 žličko sveže zmletega popra, 1/2 žličke mlete rdeče paprike, 1/2 žličke kurkume (po želji). Za pečeno rdečo peso še 3 srednje velike gomolje rdeče pese, 1 žlico ekstra deviškega oljčnega olja, 3 žlice balzamičnega kisa, 1 žlico javorjevega sirupa (po želji), morsko sol, sveže zmlet črni poper. Za garniranje še vejico svežega peteršilja ali timijana.
Priprava: Pečico vključimo na 180 stopinj Celzija in se lotimo bučnega pireja. Bučo olupimo, očistimo in narežemo na majhne kocke. Solimo in popramo, pokapljamo z žlico balzamičnega kisa in dobro premešamo. Plitvi pekač namažemo z maslom in vanj stresemo narezano bučo ter za približno pol ure porinemo v segreto pečico, da se buča povsem zmehča. Šalotko drobno sesekljamo, stresemo na olje v loncu, pristavimo in med mešanjem počasi pražimo tri minute. Šalotko zalijemo z vodo ali zelenjavno osnovo, če jo imamo pri roki. Ko zavre, v lonec med nenehnim mešanjem postopoma vsujemo koruzni zdrob. Med mešanjem kuhamo, da se polenta nekoliko zgosti. Pečeno bučo s paličnim mešalnikom zmešamo v gladek pire. Polenti znižamo temperaturo in ji primešamo bučni pire, sol, poper, kurkumo in mleto rdečo papriko. Polento zelo počasi kuhamo 30–40 minut (točnega časa kuhanja ni mogoče določiti, ker je odvisen od kakovosti zdroba), med tem jo vsakih pet minut premešamo. Po potrebi lahko med kuhanjem prilivamo vodo. Pekač obložimo s papirjem za peko, temperaturo v pečici pa zvišamo na 230 stopinj Celzija. Rdečo peso temeljito operemo in narežemo na majhne kocke. Stresemo jih v skledo, pokapljamo z oljčnim oljem in premešamo. Stresemo jih na pekač in ga za 15 minut porinemo v segreto pečico, da se po eni strani blago rjavo obarvajo. Pekač vzamemo iz pečice. Peso pokapljamo z balzamičnim kisom (in po želji z javorjevim sirupom). Nazadnje jo začinimo s soljo in poprom. Pekač še za 10 minut postavimo v pečico, da se pesa zmehča oziroma speče na zob. Peteršilj grobo ali drobno sesekljamo. Če uporabimo timijan, ga le osmukamo. Vročo polento razdelimo v jušne krožnike. Po njej posujemo nakockano rdečo peso, na vrh pa peteršilj ali timijan. Postrežemo kot izdatno glavno jed.
