Takrat so namreč »v klobase spravljali« dirkalne konje, katerih meso iz različnih razlogov ni primerno za uživanje. Ampak ves cirkus okoli tega je bil takrat pravzaprav imenitna reklama, saj se je zanimanje za konjsko meso skokovito povečalo. Če ga kupimo pri zaupanja vrednem mesarju, je namreč zdravo in zaradi majhnega deleža maščob ter nadvse ugodne sestave izredno hranljivo. Uporabimo ga lahko povsod in enako kot govedino, posebno cenjene so konjske suhe salame in še zlasti pršut. Ena od jedi s konjskim mesom iz uvodoma omenjene afere je lazanja. Pri tem je zanimivo, da je lazanja zlasti v Nemčiji precej priljubljeno konjsko ime, ampak kdove, ali sta dejstvi zares povezani.
Kakor koli, lazanja ima precej različic, saj jo lahko pripravimo z najrazličnejšimi nadevi. Najbolj klasična je seveda mesna, razširjene so še gobova, špinačna, mesno-gobova, zelenjavna… Jed izvira z juga Italije, natančneje iz Neaplja, tako kot pica. Izjemno priljubljena je tudi na Siciliji, kjer je za novo leto vsaj tako obvezna, kot je pri nas sarma. Sicilijanci namreč trdno verjamejo, da lazanja na silvestrovo ali na novega leta dan prinaša srečo, makaroni ali kakršne koli druge testenine pa nesrečo.
Prvi sodoben recept za lazanjo je nastal že v srednjem veku, objavljen je bil v kuharici Liber de Coquina in sčasoma je lazanja postala tradicionalna jed. Sestavljena je iz izmeničnih plasti testa, mesne omake, parmezana in ponekod še bešamela, ki sploh ni nujna sestavina lazanje. Mirno ga lahko izpustimo oziroma ga nadomestimo z nekoliko več paradižnika in mocarele, ki ju dodamo v vmesne plasti. Takšna lazanja marsikomu še bolj tekne.
Lazanja po fijakarsko
Potrebujemo: 250 g listov lazanje, 750 g mletega konjskega mesa (lahko ga nadomestimo z govejim), 300 g čebule, 3 stroke česna, 200 g korenja, 200 g stebelne zelene, 500 g paradižnikovega pireja, 3 žlice paradižnikove mezge, 1 dl ekstra deviškega oljčnega olja, 2,5 dl terana, morsko sol, sveže zmlet poper, rožmarin, timijan, origano, 150 g parmezana, 50 g mocarele. Za bešamel še 50 g moke, 60 g masla, 7 dl mleka, 1 žlico limonovega soka, morsko sol, kajenski poper (čili), muškatni orešček.
Priprava: Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. V lonec vlijemo olje, dodamo sesekljano čebulo in pristavimo. Počasi jo pražimo, da postekleni, dodamo česen in mleto konjsko meso. Med mešanjem ga pražimo toliko časa, da postane drobljivo. Medtem korenček narežemo na drobne kocke, enako storimo z zeleno, oboje dodamo mesu. Dodamo paradižnikovo mezgo in začimbe. Vse skupaj na hitro popražimo. Zalijemo s paradižnikovim pirejem in vinom. Med občasnim mešanjem počasi kuhamo eno uro, da se omaka zgosti, proti koncu kuhanja jo začinimo s soljo in poprom. Medtem v posodi razpustimo maslo in na njem med mešanjem na hitro opražimo moko, ki mora ostati bela! Med mešanjem z metlico postopoma prilijemo mleko in počasi kuhamo 10–15 minut. Začinimo s soljo in čilijem, prilijemo limonov sok, dodamo parmezan in drobno narezano mocarelo, zavremo in kuhamo še tri minute. Pečico segrejemo na 200 °C. V velik globok pekač nalijemo nekaj bešamela in ga prekrijemo z delom listov za lazanjo. Nanje razdelimo del mesne omake, del bešamela, potresemo z delom sveže naribanega parmezana, prekrijemo z listi za lazanjo, prelijemo z omako… Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vseh sestavin. V eno od vmesnih plasti dodamo drobno narezano mocarelo. Na vrhu, nad zadnjo plastjo testa, naj bodo mesna omaka, bešamel in parmezan. Pekač za dobre pol ure postavimo v segreto pečico, na drugo rešetko od spodaj. Nato pečico izključimo, lazanjo pa v njej pustimo še vsaj deset minut. Narežemo in ponudimo s solato in enakim vinom, kot smo ga uporabili pri kuhanju.
