Po mnenju novomeškega župana Gregorja Macedonija je občina pred tako pomembnimi projekti in izzivi, da potrebuje razširjeno vodstveno ekipo. Neprofesionalnima podžupanoma Bojanu Kekcu (SDS) in Boštjanu Groblerju (Lista Gregorja Macedonija), ki sta bila na tej funkciji že v prejšnjem mandatu, se je tako pridružila še podžupanja Sara Draškovič, prav tako občinska svetnica z županove liste, ki pa bo funkcijo opravljala poklicno. Draškovićeva je bila v preteklem mandatu do konca leta 2017 vodja županovega kabineta, nato je njeno funkcijo prevzela Meta Retar. Na položaju direktorice občinske uprave ostaja Vida Čadonič Špelič.

»Glede na velikost občine je takšna zasedba ekipe običajna. S številnimi sofinanciranji za skoraj 50 odstotkov dvigujemo našo realizacijo glede na leta pred mojim prvim mandatom, kar po mojem mnenju zahteva razširitev ekipe s profesionalno podporo. S tem v ničemer ne odstopamo od drugih mestnih občin,« je svojo odločitev pojasnil Macedoni. Grobler bo skrbel za področje družbenih dejavnosti ter podjetništvo, Kekec za gospodarske javne službe in energetiko. Draškovićeva, ki se po enem letu dela v Ljubljani vrača v Novo mesto, bo odgovorna za koordinacijo razvojnih projektov, pridobivanje državnih in evropskih sredstev ter tako imenovani sistem lokalne blaginje. Med pomembnejšimi projekti prihodnjih let je izpostavila gradnjo bazena, arheološki park, rešitev prometnih zagat, mestno kartico ter nasploh dvig kakovosti življenja v občini.

V novem mandatu nadaljujejo delo tudi projektni sveti, ki jih imenuje župan bodisi za posamezna področja ali za konkretne projekte. »Programski sveti so namenjeni predvsem temu, da pritegnemo nove, zunanje strokovnjake, nove ideje. Glede na to, da se je v dosedanjem mandatu tak način dela izkazal za dobrega, z njim nadaljujemo. Menim, da so to koristne ekipe.« V občini tako ostajajo urbanistični svet, pa svet za določitev funkcionalnih zemljišč, kot zelo pomembna Macedoni izpostavlja svet za spremljanje kvalitete bivanja starejših ter svet za izvajanje mladinske strategije, občina ima celo pooblaščenca za mestno drevje.

S poskusnim režimom preverjajo »stranske učinke«

Prav urbanistični svet, ki ga vodi Tomaž Slak, je imel v preteklih letih ogromno dela, predvsem zaradi prenove Glavnega trga in ureditve prometa po njem, ki še vedno ni povsem dorečen. Kot pojasnjuje Macedoni, je občina pred dvema letoma zaključila več kot enoletno javno razpravo z različnimi deležniki. »Takrat smo se odločili za dokaj revolucionarno spremembo prometnega režima v mestnem jedru, ki je bila potem tudi osnova za arhitekturni natečaj. Je pa bila že v času natečaja zadeva peljana tako, da je mogoče prometni režim prilagajati.« S trenutnim režimom, ko je promet v starem mestnem jedru mogoč le po Sokolski ulici v smeri Kandijskega mostu oziroma po Kastelčevi in nato na Rozmanovo ulico, tako občina »preverja« stranske učinke popolnega zaprtja Glavnega trga za avtomobile.

Urediti morajo še odprta prometna vprašanja glede zalednih ulic, predvsem Šolske ulice in Frančiškanskega trga, kjer so glasbena šola in nekaj drugih ustanov in društev. A kot je dejal Macedoni, bo Glavni trg zaprt za promet, dokler ne bodo končana še zadnja gradbena dela na njem. »V tem času bomo v miru razčistili morebitne odprte točke in se dokončno odločili glede prometnega režima.«