Naš obisk
»Z mopedom sem zelo zadovoljen, vožnja z njim je pravi užitek. S popravilom in servisnim pregledom sem bil zadovoljen, ker je bilo delo vestno in strokovno opravljeno. Tu sem dobil tudi vrsto bogatih in potrebnih nasvetov – iskrena hvala!« Tako je napisal v dnevnik Tomosove servisne postaje pri Pionirju v Novem mestu tovariš Stanko Pleskovič, eden izmed številnih lastnikov motornih koles, ki so tukaj iskali uslug. Od marca meseca preteklega leta, ko so odprli servisno delavnico, je šlo skozi njo več kot 350 samo Tomosovih vozil. (…)
Stopili smo k črnemu SG 250, ki je stal na posebni delovni mizici. Lastnik ga je pripeljal na čiščenje. Motor je eden najlepših in tovariš Dornik pravi, da ga raje vozi kot katerega koli drugega, celo BMW ga ne doseže! (…)
»Če bo promet tako naraščal,« je nadaljeval mojster, »bomo imeli letos precej dela. Motorji pa bodo prihajali razen na servisne preglede tudi v remont. Državne ustanove so se že nasitile z motorji, upajmo, da si jih bodo letos omislili kaj več tudi posamezniki, predvsem mopede. Težji so predragi in Pretis iz Sarajeva z NSU licenco nam bo verjetno nevarno konkuriral. V Kopru bodo Mopede zdaj izdelovali že samostojno brez uvoženih delov.« (…)
Dolenjski list, 15. januarja 1958
Dobro so gospodarili
V prostorih začasnega upravnega poslopja je bila v torek letna konferenca osnovne organizacije ZK v »Tomosu«, ki so jo komunisti namenili temeljiti analizi svojega dela, gospodarski problematiki hitro rastočega industrijskega podjetja ter odnosom do komune v zvezi z življenjsko ravnijo. (…)
Že dosedanji sadovi, ko je tovarna tako rekoč še v izgradnji, so v celoti upravičili zaupanje, s katerim je delovnemu kolektivu naša skupnost izročila ogromna investicijska sredstva.
Letos je tovarna »Tomos« v zaključni gradbeni stopnji. Na ravnici pred Koprom se zdaj razteza obširen kompleks tovarniških objektov. Seveda vsa ta poslopja, vse te ogromne delovne dvorane, kjer bo čez dobro leto začela teči lastna proizvodnja na tekočem traku, niso edini sad, dozorjen v dobi graditve. Medtem ko je tovarna nastajala v gradbenih objektih, so se hkrati ob montažni proizvodnji oblikovali mojstri in delavci, ki bodo zmožni konec letošnjega leta po poskusni proizvodnji začeti redno lastno proizvodnjo raznih vrst motorjev, ki bodo do zadnjega vijaka lastni izdelek. (…) Bližnje in oddaljene vasi že danes čutijo, kako postaja »Tomos« na tem področju močna ekonomska hrbtenica, o kakršni nekoč slovenski človek ob naši obali pa vse tja čez kraški svet niti sanjati ni mogel. (…)
Prvotni proizvodni načrt so spremenili v toliko, da bo osnovna proizvodnja kolibri (moped), to tako iskano ljudsko vozilo. Namesto predvidenih 12.000 bodo izdelali 24.000 kolibrijev. To se pravi, da bo s tekočega traka prišlo vsak delovni dan približno okrog 100 kolibrijev. (…)
V teh naglo nastajajočih novih proizvodnih pogojih za komuniste in ves delovni kolektiv ni več vprašanje, kaj bodo delali, ampak: kako bi skupaj vse to kar najbolje naredili! (…)
Slovenski Jadran, 17. januarja 1958
Pozor! Moped na cesti!
Prometne nesreče v celjskem okraju so v zadnjem času vedno bolj pogoste. Skoraj ne mine dan, da ne bi osebni avto podrl kolesarja, tovornjak zavozil v drugega ali se prevrnil v jarek itd. Med množico najrazličnejših vozil pa se (kar se števila tiče) vedno bolj uveljavljajo mopedi.
Zaradi priročnosti in razmeroma ugodnih (morda je pravilneje, če rečemo dosegljivih) cen jih ljudje kupujejo v velikih množinah. Tovarna izdela v enem dnevu 100 vozil in jih toliko tudi proda. (…)
Velika prednost je namreč ta, da zanj ni treba imeti vozniškega dovoljenja in ga lahko vsakdo upravlja. Večkrat se zgodi, da se vozijo z mopedi tudi mladoletniki, otroci, ženske. Največkrat nimajo niti osnovnega znanja o prometnih predpisih in – na nesrečo ni treba dolgo čakati, kajti Colibri kljub vsemu ni navadno kolo. Sicer pa vemo, da tudi s kolesom voziti po prometni cesti ni šala! Zaradi nepoznavanja tehnike vožnje povzročajo mopedisti na naših cestah pravo zmedo. Statistika prometnih nezgod v okraju nam pove, da se je lansko leto ponesrečilo 12 »colibristov«. Razen dveh so vsi dobili težke telesne poškodbe in so morali precej časa prebiti v bolnišnici. Povedati pa je treba, da njihovo število še zdaleč ni pravo, ker se največkrat (posebno za manjše nesreče) sploh ne izve. Če ni kaj posebno hudega, jo mopedist po navadi hitro odkuri domov. (…)
No, ni samo v celjskem okraju »colibrizem« rakova rana našega prometa. Tudi drugod po Sloveniji so poizkušali na vse načine, da bi položaj vsaj malo izboljšali. Ni treba posebej poudarjati, da brez uspeha, ker za to še nimamo ustreznih zakonskih določil. (…)
Celjski tednik, 17. januarja 1958
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s
