Ko pišem o tej tematiki, se vedno spominjam svojih šolskih let. V študentskih letih, ko so bile v NUK in CTK čitalnice popolnoma zasedene, sem se najraje pripravljal za izpite, kolokvije, vaje ter seminarje v kuhinji za mizo ob popoldnevih. Računalnikov in pametnih telefonov takrat še ni bilo. Seveda sem sledil pestremu dogajanju v kuhinji in hkrati poslušal radio. Ko je proti večeru razmeroma hrupno dogajanje v kuhinji zamrlo, se mi ni dalo več študirati in preostali čas smo preživeli z vrstniki v takratnih lokalih Šumi, v bifeju restavracije Koper, pri Mraku, Pod lipco, Pri lovcu, kasneje tudi v Platani. Tu smo pridobili še drugi del tudi potrebne izobrazbe. Šele v kasnejših letih sem se čudil, da me hrup in ustrezne prekinitve ob kosilu in večerji niso motili, da glasnega radia sploh ne omenjam. Kar uspešno sem doštudiral. Verjetno sem se ob hrupu lažje osredinil na študijsko čtivo. Vendar na stara leta mi šumi v ušesih in tudi slabše slišim, kar pa včasih tudi s pridom izkoristim.
Vendar to ni tema kolumne. Vedno bolj smo vsi izpostavljeni pretiranemu hrupu. Iz evropskih dokumentov razberemo, da je onesnaževanje okolja s hrupom velik evropski problem. Naučil sem se že, da v sodobni Evropi nimamo problemov, so samo različni izzivi. Hrup prihaja iz različnih virov in je prisoten ne samo v najbolj obremenjenih mestnih okoljih, ampak vedno bolj tudi v nekdaj naravnih okoljih, kjer je včasih tišina šepetala. Neugodni učinki hrupa dokazano vplivajo na dobro počutje ljudi, poslabšajo zdravje in vplivajo na drugačno porazdelitev prostoživečih živali na kopnem in v morju, zmanjšujejo učne sposobnosti naših otrok. Cena, ki jo mora zaradi tega plačati družba, je zelo visoka. Izpostavljenost hrupu zaradi prometa in industrije lahko povzroči okvaro sluha, stres, resne motnje spanja in tudi povečanje tveganja za visok krvni tlak in s tem posledično bolezni srca in ožilja. Ocene so, da je okoljski hrup vsako leto povzročitelj vsaj 16.600 primerov prezgodnje smrti v Evropi, pri čemer hrup prizadene skoraj 32 milijonov odraslih in nadaljnjih 13 milijonov, ki trpijo zaradi motenj spanja. Poleg tega je po evropskih ocenah 13.000 šolskih otrok prizadetih pri učenju zaradi hrupa v bližini večjih evropskih letališč.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je uvrstila hrup cestnega prometa na drugo mesto škodljivih vplivov na zdravje ljudi v Evropi. Prvo mesto zaseda onesnaževanje zraka, ki ga povzročajo drobni delci (PM10 in PM2,5).
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
