Razvoj molekularne biologije je pripeljal tudi do razvoja genomskih testov tumorjev, ki povedo, ali imajo tumorske celice sposobnost agresivnejše rasti. Te teste pogosto imenujejo tudi genski podpis tumorja. Rezultat testa da oceno tveganja ponovitve bolezni, na podlagi tega pa lahko onkologi ustrezneje prilagodijo zdravljenje bolnika.
Ti testi so na voljo tudi pri raku dojke: onkologom so v pomoč pri bolnicah s hormonsko odvisnim rakom v zgodnjih stadijih bolezni, ko se glede na patohistološke značilnosti tumorja ne morejo odločiti, ali ima bolnica visoko tveganje ponovitve bolezni in je potrebno zdravljenje s kemoterapijo ali pa ima nizko tveganje ponovitve bolezni in zadošča zdravljenje s hormonsko terapijo. Kemoterapijo lahko pri njih varno opustijo.
Značilnosti tumorja
Ali je pri bolnicah z rakom dojke potrebna kemoterapija, se zdravniki odločajo grede na patohistološke značilnosti tumorja: velikost tumorja, prisotnost zasevkov v pazdušnih bezgavkah, kako živahno se tumorske celice delijo, ali gre za hormonsko odvisno ali neodvisno bolezen, prisotnost receptorja HER2…, kar vse nakazuje agresivnost tumorja in posledično tveganje ponovitve bolezni.
»Včasih pa smo v dvomih, še posebno pri mlajših bolnicah, kjer se zaradi starosti pričakuje agresivnejši potek bolezni in bi zato po operativni odstranitvi tumorja kot dopolnilno zdravljenje predpisali tudi kemoterapijo. Ta pa ima številne neugodne zgodnje in kasne učinke in pomembno zmanjša kakovost življenja bolnice,« pojasnjuje Maja Ravnik, predstojnica oddelka za onkologijo v UKC Maribor. Genske lastnosti tumorja natančneje opredelijo, kako visoko je tveganje ponovitve bolezni: to pomeni, da se lahko v nejasnih primerih z uporabo genskih testov tumorja dojke izognejo nepotrebnemu prekomernemu zdravljenju bolnic s kemoterapijo, če genski test pokaže, da je možnost za ponovitev bolezni majhna.
Testi le za samoplačnice
Vendar so ti testi pri nas samoplačniški, saj jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Pri raku dojke je v svetu na voljo več tovrstnih tako imenovanih prognostičnih genskih testov, najbolj uporabljana sta dva: mammaprint nizozemskega ponudnika in oncotype DX ameriškega ponudnika. Obe podjetji gensko testiranje tumorja ponujata za malo manj kot 3000 evrov.
»Tega stroška pa si marsikatera bolnica ne more privoščiti,« ugotavlja Ravnikova. Pravi, da bolnicam, pri katerih dvomijo o potrebi po kemoterapiji, ne glede na visoko ceno testov pove, da je ta možnost na voljo, saj je prav, da bolniki poznajo vse informacije, ki lahko vplivajo na zdravljenje. »V istem hipu povem, da bo morala preiskavo sama kriti,« dodaja. Tako se bolnica odloči, ali bo gensko testiranje izvedla ali ne. »Nekatere rečejo, da nimajo denarja ter da prevzemajo tveganje in sprejmejo kemoterapijo,« pove na osnovi izkušenj.
Meni, da bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje omogočiti izvedbo tovrstnega testa na stroške zdravstvenega zavarovanja, teh bolnic navsezadnje ni veliko. V Sloveniji za rakom dojke zboli 1300 žensk na leto, tovrsten test pa bi bil po oceni Združenja za senologijo – ta združuje zdravstvene delavce, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni dojk – potreben pri 50 do 80 bolnicah na leto. »Stroka si zelo želi, da bi se plačevanje teh testov uredilo,« pove dr. Simona Borštnar, predsednica združenja in vodja tima za rak dojke na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ker je plačilo teh testov v breme bolnika, to vodi v diskriminacijo tistih, ki si testa ne morejo plačati, opozarjajo pri združenju.
Določitev genskega podpisa tumorja je s strokovnega vidika nujna, navajajo pri združenju, saj je to že sestavni del evropskih in svetovnih smernic zdravljenja raka dojke. To priporočilo že vsebujejo tudi slovenske smernice, saj moramo tudi našim bolnikom zagotoviti optimalno obravnavo, pojasnjuje Borštnarjeva.
Odpadejo stroški kemoterapije
Prav tako bi gensko testiranje prineslo prihranke pri zdravljenju, saj bi pokazalo, da kemoterapija pri nekaterih bolnicah ni potrebna. S tem pa odpadejo stroški šestih do osmih krogov kemoterapije: ta intravenska terapija se izvaja v bolnišnici, možni so zapleti neposredno po aplikaciji, katerih odprava prinaša dodatne stroške, da ne omenjamo dolgotrajnih posledic za pacientko. »Visoka cena testa ne more biti razlog, da se ne izvaja na stroške zdravstvenega zavarovanja: tudi nova onkološka zdravila so sprva zelo draga, pa z njihovo uporabo ne čakamo tako dolgo, da cena pade,« ponazori Maja Ravnik.
Pri Združenju za senologijo so na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že naslovili prošnjo za odobritev plačevanja genskih testov pri raku dojke, vendar je zavod prošnjo zavrnil. Pojasnili so, da pobude za uvedbo novih zdravstvenih tehnologij v Sloveniji obravnava zdravstveni svet.
Znano pa je, da zdravstveni svet v novi sestavi še ni konstituiran. Sklepamo lahko, da bodo morale slovenske bolnice z rakom dojke genomske teste še naprej plačevati iz svojega žepa.
