»Ciljna črta, uspelo mi je!« je ameriški vzdržljivostni športnik Colin O'Brady obvestil svoje sledilce na instagramu, potem ko je kot prvi človek na svetu sam prečkal Antarktiko. »Ko sem potegnil sani čez to nevidno črto, sem dosegel svoj cilj: da kot prvi človek v zgodovini prečkam antarktično celino od obale do obale, sam, brez kakršne koli pomoči in podpore.«
V 54 dneh je na smučeh, brez spremstva, zgolj s sanmi in telefonom z GPS-signalom, ki ga pogosto ni bilo, prehodil 1500 kilometrov, od tega samo zadnji dan in pol 129. Po 32 urah neprestane hoje, ki ga je pripeljala do cilja, pa si je zaželel zgolj sveže ribe in solate, čeprav je mislil, da se mu bodo najbolj cedile sline po burgerju. Njegov podvig ni bil lahek. Ves čas je jedel suho hrano, vsak dan pa je zaradi telesnih naporov, denimo pri vleki 170-kilogramskih sani, porabil osem tisoč kalorij. Avanturo je začel na ledeni polici Ronne, jo nadaljeval na južnem polu in končal na ledeni polici Ross z ledenikom Leverettom, na poti pa se je bojeval z ekstremno nizkimi temperaturami, močnim vetrom, ki je pihal tudi s hitrostjo 50 kilometrov na uro, zahtevnimi vzponi in valovitimi grebeni.
»Nekajkrat sem razmišljal o tem, da bi prekinil potovanje, postavil šotor in rekel, to je to. Res sem si želel nehati, saj sem občutil neizmerno utrujenost in osamljenost. Potem pa sem se spomnil vseh spodbudnih besed, ki so mi jih pošiljali ljudje z vsega sveta, ki so spremljali moje potovanje, globoko zajel sapo in se korak za korakom osredotočal na ohranjanje začrtane smeri,« je v drugi polovici novembra zapisal v eni od objav na instagramu, na katerem je redno opisoval svoj napredek in občutke, nato pa v sredini minulega tedna končno dosegel to, kar ni uspelo še nikomur pred njim.
To sicer ne pomeni, da solo prečkanja Antarktike ni poskušal še nihče. Pred sto leti se je s tem izzivom prvič spopadel Ernest Shackleton, ki je poskus preživel, manj sreče pa je imel pred dvema letoma britanski raziskovalec Henry Worsley, ki je po 71 dneh hoje omagal 50 kilometrov pred ciljem in kasneje umrl zaradi okužbe. Na pot po Antarktiki se je na isti dan kot O'Brady odpravil tudi Worsleyjev prijatelj Lou Rudd, ki je južni pol dosegel 13. decembra, zdaj pa je že blizu cilja.
Tri mesece premetavanja v sodu
V sredo, ko je konec poti slavil O'Brady, pa je svojo pustolovščino šele začel 71-letni Francoz Jean-Jacques Savin. Savin se ne bo spopadal z ledom in hudim mrazom, ampak z morjem, saj hoče prečkati Atlantski ocean, in to v sodu oziroma kapsuli, ki jo bodo »poganjali« zgolj morski tokovi. Kot računa francoski pustolovec, ki se je čez lužo odpravil iz El Hierra na Kanarskih otokih, vsako uro pa napreduje dva do tri kilometre, bo cilj, Karibe, dosegel v treh mesecih. Kje natančno bo pristal, ne ve. »Morda na Barbadosu, čeprav bi res rad, da bi se to zgodilo na francoskem Martiniku ali Guadeloupu. To bi bilo enostavneje zaradi papirologije in vračanja soda,« je za AFP v telefonskem pogovoru povedal upokojeni vojaški skakalec s padalom in pilot, potem ko se je že odpravil na slabih 4600 kilometrov dolgo potovanje, ter pohvalil sod, češ da se izredno dobro obnese.
Savin je stroške za podvig, ki so znašali okoli 60.000 evrov, zbiral z množičnim financiranjem in sponzorji, svojo oranžno kapsulo pa je izdeloval več mesecev. Dolga je tri metre in široka 2,10 metra, v njej je torej šest kvadratnih metrov bivalnega prostora, ki vključuje majhno kuhinjo, posteljo in shrambo. Odporna naj bi bila proti močnim valovom in napadom ork, energijo za komuniciranje s svetom in delovanje GPS-naprave pa zbira s solarno ploščo. Poleg tega ima kapsula tudi majhno odprtino na dnu, skozi katero Savin lahko gleda ribe. To bo v treh mesecih poleg metanja markerjev v vodo, s katerimi bodo oceanologi preučevali atlantske morske tokove, in obveščanja javnosti prek facebooka o napredku tudi njegova edina zabava.
Je pa Savin kot pravi Francoz poskrbel tudi za primerno zalogo vina in francoskih delikates, kot je gosja pašteta foie gras. S steklenico belega vina sauternes bo tako nazdravil novemu letu, s steklenico rdečega vina saint-émilion pa bo proslavil svoj 72. rojstni dan, ki ga ima 14. januarja. Za zdaj kaže, da ga bo dočakal brez večjih dram, saj je vreme trenutno dobro, obetavna pa je tudi vremenska napoved za prihodnje dni. Kaj vse se bo še dogajalo do konca marca, pa lahko spremljate na njegovi strani na facebooku.
