Ustvarjalci so nam spet dali vedeti, da je najboljše mesto za kakovostne vsebine, vsaj ko govorimo o ameriški produkciji, na malih zaslonih. Kako težko je izbrati najboljše, pa dokazuje naš izbor, v katerem se pri treh gledalcih, ki smo izpostavili svoje favorite, ni ponovila niti ena serija.
Yellowstone (Paramount Network/Amazon Prime)
Priznani teksaški scenarist Taylor Sheridan (Za vsako ceno, Sicario) je v seriji Yellowstone v glavno vlogo postavil dvakratnega oskarjevca Kevina Costnerja, ki blesti v vlogi veleposestnika Johna Duttona. Gromozanski družinski ranč je poligon kaznivih dejanj, političnih spletk in rasne problematike. Sopranovi, ki so jim čez glavo poveznili kavbojski klobuk.
Ostrina (Sharp Objects, HBO)
Če smo že pri odličnih predlogah, ne gre mimo izjemne pisateljice in v zadnjem času vse pogosteje scenaristke Gillian Flynn (Ni je več). HBO se je odločil v obliki osemdelne mini serije prirediti njen istoimenski knjižni prvenec Ostrina. V osrednji vlogi je izjemna Amy Adams, ki se kot melanholična zapita novinarka Camille Preaker vrne v rodno mestece Wind Gap. Fiktivni kraj sredi Missourija je zaznamovan z nedavno ugrabitvijo in umoroma dveh deklet, za na videz popolno južnjaško verando pa ob izbrani glasbi raziskujemo temačne kotičke človeške psihe.
The Haunting of Hill House (Netflix)
Da najhujše nočne more ne izhajajo iz domišljije, temveč iz vsakdanjih težav, medosebnih odnosov in posameznikovih stisk, je jasno tudi v Netflixovi priredbi knjižne predloge The Haunting of Hill House. Režiser Mike Flanagan (Hush, Gerald's Game) je svoje žanrsko znanje prelil v vzdušno pripoved o družini Crain, ki se spopada z izgubo, potlačenimi strahovi in duševnimi motnjami. Kronološko razgibano srhljivko je legendarni pisec grozljivk Stephen King označil za delo, ki je blizu genialnosti.
Sinner (Netflix)
Vse boljša je tudi serija Sinner, katere draž je, da od samega začetka vemo, kdo je storil zločin. V drugi sezoni ni več ameriške igralke Jessice Biel, ki so jo lani oprostili v vlogi mame Core Tannetti, je pa zato pod vprašajem krivda 11-letnega Juliana, ki ob postanku na poti proti Niagarskim slapovom s čajem pokonča svoja skrbnika. Napeta psihološka drama v nadaljevalni sezoni ponudi še kompleksnejšo zgodbo in pestrejši nabor tematik, znova pa v vlogi detektiva Harryja Ambrosa blesti pozabljeni newyorški igralec Bill Pullman.
Big Mouth (Netflix)
Ponudniki videovsebin na zahtevo ob igranih serijah ponujajo kopico odbitih animirank. Big Mouth tudi v drugi sezoni s humorjem spregovori o prebujajoči se spolnosti in zadregah, ki jih izzove čas pubertete. Risankasta podoba dopušča bistveno več svobode za nekoliko vulgaren, a iskren dialog o masturbaciji, sramnih dlakah, rastočih prsih, nihljajih v razpoloženju, prvi zaljubljenosti in seksu.
Anže Lebinger
Teror (AMC)
Nova mini serija AMC se je po obetavnem začetku nekaj epizod lovila, nato pa od pete do desete epizode poletela v višave. Arktična grozljivka, ki je za izhodišče vzela resnično raziskovalno odpravo dveh ladij v letu 1848, ki sta nato izginili, se je začela kot boj posadke s severno pošastjo, nadaljevala kot bitka z naravo in končala tako, da je največji sovražnik človeka postal človek in da smo dobili še eno nepozabno lekcijo o tem, kako nehumani znamo biti ljudje, pa naj bo do sovražnikov ali prijateljev.
Američani (FX)
Po šestih sezonah se je končala ena najboljših in obenem najbolj podcenjenih serij zadnjih dveh desetletij. Drama o ruskih vohunih v Ameriki je poleg dobro premišljenega scenarija imela vse, od izvrstne glasbe iz 80. let in kostumografije do odličnih stranskih in glavnih igralcev (Keri Russell in Matthew Rhys), odšla pa je z nepretencioznim in nepompoznim koncem, s katerim nas je spomnila, da najboljše ni nujno najglasnejše in najbolj krvavo.
Preacher (AMC)
Jesse Custer, duhovnik z vsemogočnim glasom, njegovo dekle in vampir se tudi v tretji sezoni serije niso umirili. Črno komedijo Sam Catlin, Evana Golberga in Setha Rogena lahko razumemo kot lahkotno nadaljevanko, v kateri se mešajo humor, nasilje in drama, lahko pa tudi kot družbeno satiro, v kateri je prva tarča Cerkev, druga pa vedno bolj prisotna politična korektnost, za katero v Preacherju ni prostora. Nedotakljiv ni nihče, ne Bog ne Judi, in tako naj tudi ostane.
Homecoming (Amazon)
Eno od presenečenj leta je ponudil Amazon, ki je dramo pripravil s Samom Esmailom. Esmail, avtor serije Mr. Robot, je Homecoming sopodpisal in režiral, režija pa je poleg igralske zasedbe, v kateri levji delež nosi Julia Roberts, nato pa Bobby Cannavale in Shea Whigham, tudi tisto, kar serijo Homecoming dela posebno in privlačno. Scenarij in dialogi v nasprotju z Mr. Robotom morda niso tako močni, je pa privlačna zgodba, ki deluje skoraj tako, kot da je epizoda futurističnega Črnega ogledala.
Novine (HRT)
Po prvi sezoni je hrvaška serija v režiji Daliborja Matanića in po scenariju Ivica Đikića prestavila v višjo prestavo ter se s časopisa razširila še na politiko, hkrati pa postala tako zapletena, da bi potrebovala vodnik po likih. Ključne bi vendarle lahko prešteli na prste ene ali dveh rok, predvsem pa velja izpostaviti novinarko Dijano Mitrović (Branka Katić), radikalnega desničarskega kandidata za predsednika Ludviga Tomaševića (Dragan Despot), zapito levičarsko predsednico Jeleno Krsnik (Nives Ivanković) in tajnega agenta Blaga Antića (Zdenko Jelić).
Tina Bernik
Ubijanje Eve (BBC America)
V filmih in nadaljevankah morilca lahko ujame le uporniški pravičnik, ki je dovolj neuravnovešen, da zaradi obsedenega reševanja primera dopušča razpadanje lastnega življenja. Stokrat videno dinamiko, ki se sklene s klišejskim spoznanjem, da sta si nepridiprav in lovec v resnici zelo podobna, so tokrat nadgradili v črno komedijo, za povrh pa oba pola zastopata ženski. Modno ozaveščena psihopatka Vilanelle (Jodie Comer) in agentka Eve (Sandra Oh) se igrata mačke in miši po evropskih prestolnicah, pri tem pa ne skrivata medsebojnega navdušenja.
Barry (HBO)
Še ena črna komedija nam ponuja Barryja (Billa Haderja), profesionalnega morilca, ki se v prostem času uveljavlja kot gledališki igralec. Serija se zaveda, da smo se stresnega dvojnega življenja serijskih morilcev nagledali že v serijah, kot je Dexter, zato nas ne obremenjuje s težkimi travmami: Barry ni psihopat, ampak kvečjemu čustveno otopeli milenijec, ki išče svoje mesto v družbi in fantazira o izpolnjujočih odnosih, karieri in plačanih položnicah.
Genialna prijateljica (HBO)
Neapeljski cikel Elene Ferrante je eden najodmevnejših knjižnih fenomenov zadnjih let, pri HBO pa so se ga lotili s strahospoštovanjem, saj je serija do pike zvesta knjižni predlogi, pogovarjajo se v pristnem neapeljskem dialektu, za povrh pa zadosti predstavam, ki jih imajo bralci o likih in prizoriščih dogajanja. Prijateljici Elena in Lila, piflarka in nerealizirana genialka, nas v prvi sezoni vodita skozi obdobje otroštva in pubertete, to pa za deklici iz revne soseske povojne Italije pomeni predvsem nenehno soočanje z manj ugodnim družbenim položajem, ki ju vedno znova vodi v srce parajoče kompromise.
Prevara (Showtime)
Kriza srednjih let še nikoli ni bila tako spektakularno tragična kot v Prevari, ki nam osrednjo zgodbo o manjvrednostnem kompleksu neuspešnega pisatelja, ki se odpove sponzoriranemu življenju bogate priženjene družine, izrisuje z različnih zornih kotov in med vrsticami razkriva, da nam je v resnici najudobneje v vlogi žrtve. Pet sezon, nekaj umorov, ločitev in nešteto laži pozneje ustvarjalcem serije še kar uspeva ohranjati pozornost gledalcev – letos z nepričakovano in z vseh plati pojasnjeno smrtjo enega od osrednjih likov.
Chilling Adventures of Sabrina (Netflix)
Mlado čarovnico Sabrino so si izmislili striparji, pred leti smo jo spremljali v srednje priljubljeni humoristični nanizanki, najnovejšo različico pa so posneli pri Netflixu s Kiernan Shipka (Oglaševalci) v glavni vlogi. Letošnja Sabrina je gledljiva najstniška drama, ki odstira temačnejšo plat življenja čarovnic, predvsem pa je bila letošnjo jesen zadovoljiv nadomestek za pošastne pripetljaje serije Stranger Things, ki nas bo z novimi epizodami vznemirjala šele prihodnje leto.
Eva Košak
