Dokumentarna serija Making a Murderer, ki je bila, kot je objavil Netflix, tudi ena njihovih najbolj gledanih serij v letošnjem letu, še vedno dviga prah. Potem ko je konec leta 2015 premiero doživela prva sezona, se je letos nadaljevala z novimi desetimi deli, zgodba glavnega subjekta Stevena Averyja pa se še kar zapleta.

Detektiv toži Netflix in režiserki

Režiserki Laura Ricciardi in Moira Demos sta prvo sezono snemali deset let, v njej pa sta spremljali primer Averyja, fanta iz Wisconsina, ki je bil leta 1985 kljub alibiju obsojen za spolni napad na Penny Beerntsen, za katerega je odslužil 18 let zapora. Pred iztekom kazni je bil oproščen, ker je DNK, ki so ga našli na kraju dogodka, pripadal drugemu moškemu, Avery pa je zaradi krive obsodbe za 36 milijonov tožil mesto Manitowoc. Milijonov ni dočakal, ker je bil leta 2005 obtožen še umora fotografinje Terese Halbach, za katerega je bil dve leti tudi obsojen.

Serija je spremljala primer Averyja, ki je trdil, da so mu umor podtaknili, in primer njegovega nečaka Brendana Dasseyja, ki je bil obsojen sodelovanja pri umoru, ter njuno bitko za svobodo, do katere sta leta 2016 skoraj prišla, a je vrhovno sodišče junija letos odločilo, da prvotna sodba velja. Zdaj odvetnica Kathleen Zellner, ki je primer sprejela prav zaradi prve sezone serije, trdi, da je prišla do dokumentov, ki bi njeno stranko lahko spravili iz zapora. Dokument obsega 22.000 strani in naj bi vseboval dovolj dokazov za oprostitev, pa tudi za to, da ne bi prišlo do novega sojenja. Že prejšnji mesec je Zellnerjeva posredovala seznam dokazov, za katere meni, da dokazujejo Averyjevo nedolžnost. Zadnja od novic, povezanih s serijo, pa je ta, da upokojeni detektiv Andrew Colborn, ki je reševal primer, toži Netflix in avtorici serije zaradi blatenja in namigovanj, da naj bi podtaknil dokaze in zvalil krivdo na Averyja.

Ključna tudi The Jinx in Paradise Lost

Serija Making a Murderer, ki je prejela več nagrad, tudi štiri emmyje, in bi jo lahko prevedli tudi s stavkom Kako narediti morilca, je sicer le ena v vrsti dokumentarnih serij zadnjih let, ki so vplivale na potek dogodkov v resničnem življenju. Ena tistih serij, ki je dvignila največ prahu, je The Jinx: The Life and Deaths of Robert Durst (The Jinx: Življenje in smrti Roberta Dursta). Režiser Andrew Jarecki je v njej spremljal Roberta Dursta, potomca nepremičninskih newyorških milijonarjev, ki so ga sumili treh umorov, a mu jih niso mogli dokazati. Ko pa je Durst, ki se je v seriji postavljal s svojo inteligenco, ne da bi vedel, da ima vključen mikrofon, v kopalnici sam sebi rekel: »Kaj za vraga sem storil? Ubil sem vse, seveda,« ga je policija lahko končno aretirala.

V nasprotju z The Jinx, ki je morilca spravila v zapor, je eden najbolj znanih primerov dokumentarnih serij, trilogija dokumentarnih filmov Paradise Lost, tri ljudi osvobodil. Joe Berlinger in Bruce Sinofsky sta s filmi, ki so bili posneti med letoma 1996 in 2011, poskušala dokazati nedolžnost treh fantov, Damiena Echolsa, Jasona Baldwina in Jessieja Misskelleyja iz Zahodnega Memphisa, ki so bili zaradi trojnega umora v zaporu 18 let, leta 2011 pa jima je to tudi uspelo. Obsojeni fantje so bili izpuščeni iz zapora leta 2011, ko je bil posnet tretji del trilogije. Enako je to uspelo tudi režiserju Errolu Morrisu, ki je z dokumentarnim filmom Tanka modra črta (The Thin Blue Line, 1988) le 12 dni pred načrtovano usmrtitvijo rešil Randalla Dala Adamsa, ki je bil obsojen na smrt za umor policista. Podobno je v primeru fanta Adnana Syeda, ki je bil pred 18 leti obsojen na dosmrtno zaporno kazen za umor 18-letnega dekleta, poskušal narediti podcast Serial Sarah Koenig, kaj bo z njim in njegovimi pritožbami, pa bo znano šele v drugi polovici naslednjega leta.