Napovedane lastniške in organizacijske spremembe po ocenah društva in sindikata kažejo, da bo novo skupno izdajateljsko podjetje DV mediji prevzelo izdajanje medijev, ki so v težavah, na matičnih družbah pa ohranilo dobičkonosne izdaje. Na novo podjetje bodo zaposlili tudi vse novinarje, kar bo po njihovih ocenah priložnost za novo sistemizacijo delovnih mest, nižanje že pridobljenih pravic in morebitno odpuščanje. »Upravičena je torej skrb, da bo nova družba izpostavljena veliko večjim poslovnim in finančnim tveganjem, posledično pa je lahko ogrožen tudi obstoj splošnoinformativnih dnevnikov, ki sta doslej pomenila steber poslovanja sedanjih izdajateljev,« so opozorili.
Ministrstvo v postopku izdaje soglasja javnega interesa po njihovih navedbah vsebinsko sploh ni presojalo. Društvo in sindikat ter sveta delavcev Večera in Dnevnika so želeli javni interes in interes zaposlenih v obeh družbah po lastnih navedbah zagovarjati kot stranski udeleženci v postopku. Ministrstvo je sicer priznalo, da delujejo v javnem interesu na področju medijev, vendar je njihovo zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da nimajo pravnega interesa, utemeljenega v zakonu, saj bi bila podlaga zanj lahko le neposredna osebna korist. »Ob tem se sprašujemo, kdo je v postopku sploh varoval interes javnosti po raznolikih in kakovostnih medijih. Ministrstvo za kulturo je pri izdaji soglasja sledilo samo kvantitativnim merilom za presojo, torej oglaševalskemu deležu in deležu na upoštevnem trgu. Ni pa tehtalo javnega interesa in se ukvarjalo z morebitnimi tveganji in posledicami tega združevanja na ponudbo medijskih vsebin za javnost,« so izpostavili v društvu in sindikatu.
Ministrstvo za kulturo ima po njihovih navedbah torej ekskluzivno pravico za presojo javnega interesa v medijih, hkrati pa te pravice ne izvaja tudi zaradi neustrezne zakonodaje, za katero pa je samo pristojno. Zastopanje javnega interesa odreka novinarskim organizacijam, ki so zaskrbljene tudi zaradi potencialnega odpuščanja novinarjev, ukinjanja samostojnih uredništev ter zmanjševanja delovnopravnih in drugih pravic zaposlenih. Zato razmišljajo o izpodbijanju zavrnitve udeležbe v postopku na sodišču.
Po njihovem mnenju je pomanjkljiva tudi zgolj opravljena tehnična presoja ministrstva. Po odločbi urada za varstvo konkurence, predhodnika agencije za varstvo konkurence, iz leta 2009, ki je presojal Delov prevzem Večera, namreč upoštevni proizvodni trg splošnoinformativnih dnevnikov sestavljajo le štirje dnevniki; poleg Večera in Dnevnika še Delo in Primorske novice. Na podlagi tega je urad takrat ocenil, da gre za nedovoljeno koncentracijo.
V primeru nadaljevanja napovedanega združevanja društvo in sindikat od uprav medijskih hiš pričakujeta dolgoročno ohranitev tako Večera kot Dnevnika, ki bi tudi v prihodnje delovala s samostojnima uredništvoma v okvirih novinarske avtonomije. Pričakujeta med drugim tudi, da združevanje ne bo izgovor in povod za odpuščanje.
Prav tako si želita, da združevanje ne bo razlog za premeščanje novinarjev na nižja delovna mesta in da se vsebina dela novinarjev ne bo spreminjala brez njihovega soglasja. Vodstvi podjetij ob tem pozivata k večji transparentnosti in sprotnemu obveščanju delavcev z ukrepi, ki jih pripravljajo. Družbi Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata časopisa Dnevnik oz. Večer, sta združitev napovedali v začetku avgusta. Ministrstvo je predhodno soglasje za združitev njunih medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji izdalo sredi decembra, o napovedani združitvi mora odločiti še agencija za varstvo konkurence.
