Ostanki železolivarne na Dvoru, enega najpomembnejših obratov za obdelavo železa v 19. stoletju, naj bi v prihodnjem letu vendarle dobili podobo in vsebino, ki jim pritičeta. Država bo z evropskim denarjem podprla ureditev informativnega centra na območju nekdanje Auerspergove železarne. Obnova in ureditev celotnega kompleksa je ocenjena na dva milijona evrov, od tega 1,6 milijona prispeva evropski sklad za regionalni razvoj. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, ki je tudi nosilec projekta, naj bi v začetku prihodnjega leta objavili razpis za izbor izvajalca, dela pa naj bi končali do konca leta 2019.
Cilj obnove kulturnega spomenika državnega pomena je ponovna oživitev območja. »Z uresničitvijo projekta želimo obiskovalcem približati območje Natura 2000 z vidika širšega naravovarstvenega pomena reke Krke in vrst, vezanih na rečni in obrečni prostor,« so pojasnili na ministrstvu za kulturo, ki bo poskrbelo za samo obnovo.
Osnova predstavitve bo reka Krka
Novo podobo bo dobil celoten kompleks desno od glavne ceste med reko Krko in ostanki nekoč veličastne kupolne peči, prenovili bodo nekdanji objekt lončarije ter tako imenovani trajberk, kjer je nekoč stala strojnica, nato pa so objekt podrli in po vojni zgradili drugega, ki je bil nato namenjen različnim gospodarskim dejavnostim. V obnovljenih objektih bodo obiskovalcem na voljo inovativna in sodobna predstavitev območja reke Krke s pritoki v povezavi s Krakovskim gozdom, informacijski center, večnamenski prostor za predstavitev naravovarstvenih vsebin ter kulturne dediščine.
Vsebinska osnova predstavitve bo živalstvo in rastlinstvo reke Krke ter značilnosti same reke, kamor sodi tudi njen potencial izkoriščanja vodne sile, kjer se bo vsebina navezala na kulturno dediščino, torej tudi na dvorsko železolivarno, pojasnjuje Barbara Kink, vodja novomeške enote Zavoda za varstvo narave.
Železarska dejavnost že v prazgodovini
Območje nekdanje Auerspergove železarne je od leta 1999 dalje zaščiteno kot kulturni spomenik državnega pomena.
Bogata najdišča železove rude v Suhi krajini in vodna moč reke Krke so omogočali železarsko dejavnost že od prazgodovine dalje. Dvorska železarna, ki jo je leta 1796 ustanovil Wilhelm Auersperg, je le nadaljevanje dolge železarske tradicije na tem območju, pravi kustosinja v Dolenjskem muzeju Majda Pungerčar.
Železarna je pravi razcvet doživela po letu 1820, ko se je pod novim vodstvom železarskega strokovnjaka Ignaza Viteza Plantza iz klasične železarne preusmerila v železolivarno. Postala je eden od treh največjih in najpomembnejših obratov za predelavo železa v tedanjem avstrijskem cesarstvu, bila je tudi edina na Slovenskem, ki je izdelovala umetnoobrtniške izdelke. Leta 1943 je železarna pridobila naziv cesarsko kraljeve privilegirane tovarne. »Izdelovali so tako serijske izdelke kot tudi predmete po naročilu, denimo vodnjake, peči, nagrobnike, križe, pa možnarje, svečnike, okvirje za slike, krožnike,« našteva Pungerčarjeva.
Medtem ko je še sredi 19. stoletja dvorska železolivarna zaposlovala okoli 800 delavcev, je proti koncu stoletja začela nazadovati, predvsem zaradi prometne odmaknjenosti, slabe rude in nekonkurenčnosti. Leta 1891 so peči dokončno ugasnile. Stroje so odprodali na Jesenice in v Štore, kamor je odšla tudi večina delavcev.
