»Gre za poklon dediščini pod Uršljo goro in nekakšno nadgradnjo turističnega produkta Solzice Kotlje, katerega idejna vodja sem,« pove Renata Picej, turistična menedžerka in duša Festivala solzic, ki ima v Kotljah že globoke korenine. Projekt pa je sestavljen iz več postaj.
»Prva postaja je v središču Kotelj, kjer je solzica velikanka s tremi vejami, ki simbolizirajo tri koroške doline, Mislinjsko, Dravsko in Mežiško, vsaka od vej pa ima pet cvetov, ki so atributi, iz katerih lahko na Koroškem snujemo turizem. To so voda, zemlja, les, ogenj in metal. Druga postaja je koroški vrt, za katerega skrbi Srednja šola Ravne in na katerem je nekaj rastja in žitaric izpod Uršlje gore. Tretja postaja je grob Prežihovega Voranca, četrto pa smo dobili zdaj v gostilni Pri Toniju,« razloži Picejeva. Gostilna, v kateri je bilo zadnje leto in pol mogoče dobiti le pijačo, bo odslej ponujala tudi hrano.
Avtentični Pekel iz Prežihovih Solzic
Koncept gostilne pa v prvi vrsti temelji na literarni dediščini Prežihovega Voranca. »Hkrati gostilna Pri Toniju postaja informacijska postojanka za Koroško literarno pokrajino, kamor sodijo literati, kot so Prežihov Voranc pa Mitja Šipek, avtor neuradne koroške himne Korošci smo vedno za mušter bili, nenazadnje sem uvrščamo tudi oba Suhodolčana, Leopolda, ki je zasnoval bralno značko, ter njegovega sina Primoža. Velika posebnost Koroške pa je tudi bukovništvo, ko nešolani ljudje s povsem preprostimi besedami opisujejo življenje,« pove Picejeva.
Gostilna je tudi info točka za slovensko literarno pot, ki jo je zasnovalo Društvo slovenskih pisateljev in slovenske literarne pokrajine združuje v turistično zgodbo. »Nenazadnje pa je gostilna info točka za samega Prežiha in njegovo črtico Solzice ter Pekel, saj imamo v gostilni dva posebna kota, Prežihov in Peklenski kot,« še razkriva Picejeva. In še, da je Turistično društvo Solzice Ravne v sklopu Festivala solzic doslej vseskozi oživljalo avtentični Pekel iz Prežihovih Solzic.
V naravi so postavili gozdni oder s klopmi, kjer je nastopal tudi ansambel peklenščkov in luciferja, za katerega je scenarij ustvarila Picejeva, njeni peklenščki pa so prikazovali šege in navade. »A kadar je bilo slabo vreme, ljudi tja nismo mogli peljati. Odslej bo ta v gostilni, kjer smo zeleni Pekel ustvarili tako, da smo Pekel fotografirali spomladi. Za program pa bomo čezenj razprostrli rdečo zaveso s slikami mojih peklenščkov,« razloži Picejeva.
Gostilna kot križišče življenja
Kot dodaja, kakšnih velikih ambicij, kar se kulinarične ponudbe v gostilni tiče, za zdaj nimajo.
»Želimo si, da ostane avtentična vaška gostilna, v kateri bo mogoče dobiti odojka, jedi z žara pa tudi preproste koroške jedi. Začenjamo pa z jedmi z žara,« pravi Renata, ki je eden od treh družbenikov gostilne, poleg lastnika Zvoneta Petriča, ki mu v kuhinji pomaga še izjemen kulinarični mojster iz Novigrada, ki se pozimi preseli na Koroško.
Gostilna Pri Toniju naj bi bila torej križišče življenja oziroma poti; v njej bo tudi informativna tabla, na katero bodo lahko domačini lepili oglase, če bodo kaj prodajali, in kufer, na katerega bodo lahko nalepili listek, da iščejo sopotnika za potovanje, denimo v Carigrad.
»Predvsem pa bo gostilna križišče poti in ljudi ter oder za prijazno besedo, saj bi se morali ljudje med seboj več pogovarjati in tudi častiti,« meni naša sogovornica.
