Sedeminsedemdeset odstotkov anketiranih evropskih Judov v raziskavi Agencije EU za temeljne pravice (FRA) je prepričanih, da je antisemitizem v zadnjih letih v »močnem porastu«, kar 90 odstotkov pa jih zaznava njegovo razraščanje v zadnjih petih letih. Podoben odstotek jih je navedlo, da so slišali negativno naravnane izjave o Judih na javnih krajih. V maja in junija opravljeni spletni anketi je sodelovalo več kot 16.000 samoopredeljenih Judov iz dvanajstih evropskih držav, starejših od 16 let, podobno raziskavo, ki jo je uporabila kot primerjalno, pa je FRA opravila leta 2012.
Najbolj zaskrbljeni so v Franciji, najbolj problematična je Nemčija
Najbolj zaskrbljeni so Judje v Franciji, kjer jih živi skoraj pol milijona. Antisemitizem je tam kot največji družbeni in politični problem opredelilo 95 odstotkov anketirancev. Medtem ko v Avstriji, Belgiji, Danski, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Poljski, Španiji ter na Madžarskem, Švedskem in Nizozemskem opažajo močan porast antisemitizma na spletu in družbenih omrežjih, so v Franciji zaznali alarmantno pogostost neposrednega javnega izražanja sovraštva do Judov.
V celoti se je kot najbolj problematična pokazala Nemčija, kjer je 41 odstotkov sodelujočih v anketi navedlo, da so v zadnjih petih letih občutili neko od oblik antisemitizma, pri čemer je šlo največkrat za osebno nadlegovanje oziroma sovražne komentarje. Nekoliko vprašljiv je podatek, da Judje, živeči v Nemčiji, doživljajo nadlegovanje s strani »muslimanskih ekstremistov«. Ta anketni rezultat je namreč v popolnem nasprotju z lansko nemško kazensko statistiko, po kateri so po navedbah Felixa Kleina, posebnega vladnega predstavnika za vprašanja antisemitizma, 94 odstotkov antisemitskih kaznivih dejanj zagrešili skrajni desničarji, opredeljeni muslimani pa manj kot pet odstotkov. Nemčija nekoliko izstopa tudi s podatkom, da je v zadnjih petih letih kar 44 odstotkov tamkajšnjih anketirancev razmišljalo o izselitvi, medtem ko je takšnih med vsemi anketiranci približno tretjina.
Streznitveno branje
Direktor FRA Michael O'Flaherty je rezultate doslej najobsežnejše ankete med evropskimi Judi ocenil za »streznitveno branje«, saj ne razkrivajo zgolj prodora antisemitizma v EU, ampak na več načinov kažejo, da ta postaja normaliziran pojav. »Ko stopate mimo katere od številnih prelepih sinagog v Evropi, opazite pred njo oborožene stražarje?« sprašuje v uvodu v ponedeljek predstavljene raziskave in opozarja, da gre za v nebo vpijočo podobo, ki pa osem desetletij po začetku holokavsta postaja vse preveč običajna. A ne gre samo za zastražene sinagoge, saj se podobna slika ponavlja pred številnimi judovskimi centri in šolami. O'Flahertyja ne preseneča, da večina anketirancev zato ne le opaža skrb vzbujajoč porast antisemitizma, ampak v odgovorih navaja, da zaradi lastne varnosti puščajo kipo (simbolno pokrivalo) doma, mezuzo (svitek z odlomki iz Mojzesove knjige) pa diskretno skrivajo in se tudi izogibajo judovskih prireditev.
Pomanjkljivosti ankete ne zmanjšujejo skrbi
Opozorila so na mestu, čeprav je anketi mogoče očitati precejšnje pomanjkljivosti pri zahtevah družboslovnega raziskovanja. Izvedena je bila prek spleta, brez opredeljenega vzorca in zgolj s samoopredelitvijo anketirancev. Teh je bilo res največ iz držav z najštevilčnejšim judovskim življem – iz Francije 3869, iz Velike Britanije 4731, več kot tisoč pa še iz Nemčije, Nizozemske in Švedske – praviloma pa je še vedno v precejšnjem razkoraku z dejanskim številom tam živečih Judov. V uvodoma omenjenih državah sicer živi okoli 96 odstotkov oziroma več kot milijon evropskih Judov.
Za FRA je bil tako kot v leta 2012 opravljeni raziskavi, ki je zajela 5847 anketirancev, oporna točka pri ocenjevanju primernosti vzorca znova le številčni odziv v posameznih državah; pred šestimi leti so tako zaradi preskromnega odziva izločili Romunijo, tokrat pa Latvijo.
