Politično ozračje v ZDA je pred bližnjimi vmesnimi volitvami do te mere zastrupljeno z delitvami, da politikov in volilcev ne spravita na skupni imenovalec niti zelo otipljiva grožnja domačega terorizma in krvavi etnično obarvani strelski pohod z ducatom ubitih. V jedru razkola ostaja Donald Trump, vsiljivec v etablirani ameriški politiki dveh absolutno prevladujočih strank, ki je znova pripomogel k razvnemanju strasti. Na sobotnem predvolilnem zborovanju republikancev v Illinoisu je le nekaj ur po napadu na sinagogo v Pittsburghu navzoče povprašal, ali bi bilo v redu, da vsaj malo omili svojo ostro retoriko. Ko je množica zavpila »ne«, je dejal: »Kar zdelo se mi je, da boste tako odgovorili!«
Trump kot netilo
Obdolžena za pošiljanje eksplozivnih naprav Trumpovim kritikom in poboj judovskih vernikov med sobotnim verskim obredom sta možakarja zrelih let, Trumpov privrženec pa je očitno le eden. Šestinštiridesetletni Robert Bowers, ki je v sinagogi ubil enajst ljudi, je pred strelskim pohodom na socialnem omrežju gab, ki se je hvalilo z večjo toleranco do svobodnega govora kot twitter, zapisal: »Vsem na znanje: nisem glasoval zanj (za Trumpa), niti nimam, je nisem nosil ali se kdajkoli dotaknil MAGA čepice.« MAGA je akronim za predsednikov volilni slogan Make America Great Again. Tudi Bowersov antisemitizem bi težko povezali s sedanjim prebivalcem Bele hiše, s katerim pa si deli nasprotovanje priseljencem.
Šestinpetdesetletnega Cesarja Sayoca – s pestro policijsko kartoteko za razliko od prazne Bowersove – so leta 2002 priprli zaradi groženj, da bo v neki energetski družbi sprožil eksplozijo, ki bo hujša napada v New Yorku 11. septembra. Kot republikanski volilec naj bi se registriral šele pred predlanskimi volitvami ob Trumpovi kandidaturi. Ko so ga osumili pošiljanja bombnih pošiljk, pa je delal kot raznašalec pic na Floridi in živel v kombiju, prelepljenem s Trumpovimi posterji.
Prevladala negativna kampanja
Preusmeritev predvolilnih poudarkov na dva omenjena ekscesa v času, ko predčasno glasovanje že pospešeno poteka, kaže na zadrego, v kateri sta se v vmesnem času med predsedniškimi volitvami znašli tako demokratska kot republikanska stranka. Obe sta prepričani, da bo politično podobo vsaj za naslednji dve leti izrisala volilna udeležba, ki je na vmesnih volitvah praviloma precej nižja kot na volitvah hkrati s predsedniškimi. V primerjavi z letom 2012, ko sta po strelskem napadu v Koloradu, kjer je James Eagan Holmes v kinu ubil 12 ljudi in jih 70 ranil, Barack Obama in Mitt Romney začasno prekinila volilno kampanjo, se je tokrat ta le še razplamtela z novim negativnim političnim oglaševanjem, v katerem je bilo že prej porabljenih na milijone dolarjev. Izjema sta tekmeca za guvernerski položaj v Pensilvaniji Tom Wolf in Scott Wagner, ki sta v nedeljo v spomin na žrtve v Pittsburghu odpovedala svoja shoda. Večer prej, le nekaj ur po napadu, je bil Trump na omenjenem zborovanju v Murphysboru, ki šteje okoli 8000 duš, odločen: »Imamo svoj urnik in nihče ga ne bo spreminjal. In smo tu!« Že dan prej je medije obtožil, da znova pristransko poročajo samo o bombnih pošiljkah, ter republikance pozval, naj se množično udeležijo volitev.
