Predsednica britanske vlade Theresa May je sovražno ozračje v britanskem parlamentu za nekaj dni zamenjala s prijaznejšim druženjem s kolegi iz Evropske unije. To počne v upanju, da ji bodo pomagali rešiti pravno zavezujoč osnutek sporazuma o britanskem umiku iz EU, ki so ga voditelji preostalih 27 članic potrdili pred dobrima dvema tednoma. Danes se je srečala z do Britanije običajno zelo prijateljskim nizozemskim premierjem Markom Ruttejem, nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Danes bo imela pogovore v Bruslju, obiskala pa bo tudi Irsko. Slišala ni nič obetavnega.
Možne samo dodatne pojasnitve in razlage sporazuma
Merklova ji je kljub nasmehom povedala, da se o dogovorjenem sporazumu ni mogoče vnovič pogajati. Je pa dodala, da še vedno optimistično meni, da je mogoče najti rešitev. Tudi Juncker, ki je pred srečanjem dejal, da poti nazaj ni oziroma da je dogovorjeni sporazum najboljši in edini mogoč, je potem rekel, da se o sporazumu ni več mogoče pogovarjati, možne pa naj bi bile »dodatne pojasnitve in razlage«.
Mayeva potrebuje veliko več od tega, da bi vnovič poskusila prodati sporazum poslancem, potem ko je po precej soglasnem mnenju strahopetno odložila za danes napovedano glasovanje, čeprav je prej dan in noč ponavljala, da ji kaj takega še na misel ne pride. Od sogovornikov v EU naj bi zdaj, med drugim, zahtevala pravne garancije, da Britanija ne bo za vedno ujeta v severnoirski varovalki. Irski premier Leo Varadkar, ki se bo z Mayevo srečal danes v Dublinu, je že vnaprej dejal, da brexitskega dogovora in varovalke ni mogoče spremeniti.
Varovalka pomeni začasno carinsko ureditev, ki bi preprečila obnovitev tradicionalne meje med Irsko in Severno Irsko (bodoča meja med EU in Britanijo), dokler ne bi našli dolgoročnega dogovora o medsebojnih odnosih. Kritiki varovalke nočejo, ker bi Severna Irska tako na neki način ostajala v EU, v nasprotju s preostankom Britanije. Kritizirajo tudi to, da se Britanija ne more odpovedati varovalki brez soglasja EU. Varovalka bi sicer začela veljati šele po koncu prehodnega obdobja konec leta 2020, če London in Bruselj dotlej ne bi dosegla sporazuma o odnosih.
Bodo Mayevo prvi rušili laburisti ali konservativci?
»Doma« je medtem potekala izredna parlamentarna razprava, ki je bila posledica za nedoločen čas odloženega glasovanja o brexitskem sporazumu. To je ogorčilo zelo veliko poslancev, ki so bili danes toliko bolj jezni, ker se je razvedelo, da je Mayeva nekaterim kolegom v EU že v nedeljo sporočila, da bo odložila glasovanje. Vodja opozicije Jeremy Corbyn je dejal, da takšna poročila zbujajo skrb, in Mayevo pozval, naj »prizna, da je njen sporazum mrtev«. »Kaj dela v Evropi? Ta pobegla premierka si ne prizadeva za pogajanja. Potrdila je, da želi slišati samo zagotovila. Naša premierka se potepa po Evropi, da bi slišala prijazne besede,« je ocenil Corbyn.
Čeprav so mnogi pričakovali, da bo Corbyn sprožil glasovanje o nezaupnici Mayevi, se to danes ni zgodilo. Vodilna opozicijska laburistična stranka je sicer pod vse večjim pritiskom liberalnih demokratov, škotske SNP, valižanske stranke Plaid Cymru in zelenih, naj zahteva glasovanje o nezaupnici, ker lahko to učinkovito naredi samo največja opozicijska stranka. Corbyn je sicer dejal, da nima nobenega zaupanja v vlado, a dodal, da mora njegova stranka delati »primerne reči ob primernem času, da bi uspela pri rušenju vlade«.
Ločeno pa si Mayevo prizadevajo zrušiti tudi nekateri konservativci, in sicer kot voditeljico stranke. V primeru izglasovanja nezaupnice bi po tradiciji morala odstopiti tudi kot premierka. Glasovanje o nezaupnici mora pisno zahtevati 48 konservativnih poslancev. Šestindvajset jih pravi, da so to naredili, veliko naj bi jih o tem glasno razmišljalo, vse številnejši pa pravijo, da so doslej mislili, da je problem samo premierkin načrt, zdaj pa menijo, da je problem predvsem ona.
