Med petdnevnim brexitskim razpravljalskim maratonom, ki naj bi se po premoru končal z glasovanjem v torek zvečer, je finančni minister Philip Hammond o osnutku sporazuma o brexitu dejal, da bo »minimiziral ekonomsko škodo odhoda iz EU«. Hammond je bil pred referendumom leta 2016 eden najbolj znanih nasprotnikov brexita in je trn v peti vročičnih zagovornikov izstopa iz Evropske unije. Ni zvenel ravno navdušen nad osnutkom brexitskega sporazuma, ki ga je šefinja Theresa May pred skoraj dvema tednoma prinesla iz Bruslja in ga z nezmanjšano energijo in ponavljanjem prodaja noč in dan.

Hammond je tudi dejal, da predstavlja njen sporazum razumen kompromis za narod, ki je (brexitsko) razdeljen, pa tudi, da bi bila Britanija, če bi zapustila EU brez sporazuma, edina država z razvito ekonomijo, ki bi z EU trgovala po pogojih Svetovne trgovinske organizacije. Hammond je trdil, da je vladin brexitski sporazum ne samo najboljši, ampak tudi edini, ki je na voljo. »Misel, da obstaja možnost pogajalskega spreminjanja sporazuma v zadnjem trenutku, je utvara,« je dejal.

Bojazen, da bi poslanci ljudem ukradli brexit

V razpravo se je vključil tudi eden najbolj vročičnih brexitarjev v vladi, minister za mednarodno trgovino Liam Fox (eden tistih, ki čakajo na primeren trenutek, da bi Mayevi zabodli nož v hrbet), ki ga je pri prepričevanju poslancev, naj podprejo premierkin brexit, zanimala samo ena nevarnost: da bi »parlament ljudem ukradel brexit«. Kot vsi drugi brexitirji, med katerimi jih zelo malo zanima to, kaj želi narod, ima samo eno glavno skrb: da se ne zgodi nov referendum, na katerem bi brexit zanesljivo pogorel. Fox je ocenil, da v parlamentu domuje »naravna večina zagovornikov članstva EU«, in trdil, da bi bil že poskus, da bi odložili odhod iz EU ali obrnili na glavo izid referenduma, napad na demokracijo.

Demos oziroma ljudstvo se torej nima pravice premisliti o tako zgodovinski odločitvi? Liberalnodemokratska baronica Kramerjeva je zadela žebljico na glavico, ko je dejala, da nekatere skrbi samo to, da bi nov referendum, ki bi preklical odločitev prvega, povzročil veliko ogorčenje. »Ti ljudje bi morali pomisliti na ogorčenje vseh tistih, ki jim ne bi bilo dano, da preprečijo brexitski kaos, če ne bi bilo še enega referenduma.«

Bombonček za parlament

Tako veliko je kritik sporazuma z EU, da ministri pozivajo Mayevo, naj preloži glasovanje, predvideno za torek, ker se bojijo poraza, po katerem bi vse postalo zelo nejasno. A Mayeva ne popušča in še naprej ponuja svoj brexit, prepričana, da se ga bodo vsi tako nasitili, da bodo glasovali zanj že zato, da bi utihnila. Je pa ponudila koncesijo glede najbolj spornega dela osnutka sporazuma, tako imenovane varovalke, po kateri bi meja med EU in Severno Irsko ostala nespremenjena, Severna Irska pa del carinske unije EU, če se EU in Britanija ne bi sporazumeli o bodočih trgovinskih odnosih do konca prehodnega obdobja (31. decembra 2020). Kritiki trdijo, da bi Severna Irska tako lahko za vedno ostala del EU. Mayeva predlaga določeno vlogo parlamenta pri odločanju o tej varovalki. Če se Britanija in EU ne bi mogli dogovoriti o bodočih trgovinskih odnosih do konca prehodnega obdobja, bi odločal o tem, ali naj uveljavijo varovalko ali podaljšajo prehodno obdobje. V EU pravijo, da bi o tem odločale članice EU, ne pa britanski parlament. Brexitska zmešnjava je tako videti še malo bolj zmešana.