»V pogovorih z avstrijskimi sogovorniki na skupnem odboru V St. Stefanu ob Stainz sem dejal, da ni pravnih podlag in tudi ne siceršnjih okoliščin, ki bi nam narekovale podelitev posebnega statusa tej etnični skupini,« je povedal. »Si pa bomo prizadevali, da jo dodatno podpremo v kulturnem delovanju in zagotavljanju identitete,« je poudaril ob robu 5. zasedanja Skupnega odbora Slovenija-Štajerska, ki se ga je udeležil v petek na avstrijskem Štajerskem.
Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji je pretekli teden na vlado naslovila resolucijo, v kateri jo je ponovno pozvala k ustavnopravnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot avtohtone narodne skupnosti.
Zveza v resoluciji od slovenske države in njenih institucij zahteva zagotavljanje materialnih predpostavk za tekoče delovanje in trajnostni razvoj kulturnih društev nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, spoštovanje pripadnikov nemško govoreče skupnosti kot zavednih slovenskih državljanov ter omogočanje ustreznega šolskega poučevanja nemškega jezika v skladu z Evropsko listino Sveta Evrope o manjšinskih in regionalnih jezikih.
Slovenija meni, da položaj nemško govoreče skupnosti ustrezno rešuje sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Avstrijo, ki sta ga državi podpisali leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, v kateri je zapisano, da pripadnikom nemško govoreče skupnosti v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave.
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju.
