V SMC vztrajajo pri tem, da pri Möderndorferju kršitve ni bilo. »Najprej je bil izrečen prvi in zatem drugi opomin, medtem ko poslanec vmes ni imel besede. To je poseg v svobodo govora in v pravico poslanca,« je za STA pojasnila namestnica vodje poslanske skupine SMC Janja Sluga.
Napovedala je, da se bo SMC pritožila na komisijo za poslovnik in zahtevala ukrepanje, tako zaradi odvzema besede poslancu ter ukrepa odstranitve s seje. Med možnostmi pa je tudi razmislek o predlogu za razrešitev podpredsednika DZ iz vrst SDS.
Po Tankovem mnenju je politično nesprejemljivo in nekorektno, da koalicija predlaga razrešitev podpredsednika DZ iz vrst največje opozicijske stranke. »Menim, da nisem naredil nič neetičnega, nič neposlovniškega ali neustavnega. Uporabil sem instrumente, ki so v takih primerih predvideni. Če legalno vodenje seje DZ ocenjujejo kot neprimerno, se sprašujem, zakaj imamo sploh pravila v DZ,« je dejal za STA.
Med daljšo prekinitvijo seje so glede tega razpravljali vodje poslanskih skupin. Zatem je vodenje seje prevzel predsednik DZ Dejan Židan, ki je preklical ukrep odstranitve poslanca s seje. Dogovorili so se, da Möderndorfer dobi besedo kot zadnji razpravljavec.
Tanko je sicer pojasnil, da je poslanec SMC kakšno uro in pol pred tem, ko je sam prevzel vodenje seje DZ, zahteval od predsedujoče, da tiste poslance, ki uporabljajo zaničujoče besede, prekine in opozori. »Ko je on govoril o Princu teme, sem jaz le citiral tisto, kar je on zahteval od drugih, ter ga pozval k opravičilu,« je povedal.
Ker je poslanec SMC nadaljeval, mu je najprej izrekel en opomin in po opozorilu še drugega, zatem pa mu odvzel besedo. Ker Möderndorfer opozoril ni upošteval, mu je izklopil mikrofon in zaradi burnih reakcij izrekel še ukrep odstranitve s seje, je pojasnil Tanko. Po njegovih navedbah mora namreč predsedujoči zagotoviti red pri delu DZ in to je, kot pravi, storil z vso odgovornostjo.
»Žaljive, ponižujoče in omalovažujoče navedbe, ki deskriditirajo integriteto poslanca, sodijo v kategorijo neprimernega govora. Kot predsedujoči sem dolžan ukrepati,« je poudaril Tanko. Medtem pa Sluga meni, da imenovanje »Princ teme« ni nikakršna žalitev. Spomnila je, da je izraz uporabljal že nekdanji predsednik Janez Drnovšek.
Na današnji seji poslanci razpravljajo o dogovoru ZN o migracijah
Zunanji minister Miro Cerar je na današnji izredni seji DZ znova poudaril, da vlada enotno podpira dogovor Združenih narodov o migracijah. Janez Janša (SDS) pa je medtem v imenu predlagatelja seje od vlade zahteval, da se umakne iz dogovora ZN, ker da enači zakonite in nezakonite migracije. Obenem je napovedal tudi vložitev zahteve za posvetovalni referendum o dogovoru.
Kot je še poudaril predsednik največje opozicijske stranke, je v dogovoru tako člen, ki zagotavlja suverenost držav, pa tudi člen, ki enači zakonite in nezakonite migracije. Pojem nezakonitih migracij po njegovih besedah sploh ni omenjen. V tem dokumentu je jasen namen, da se pravica do migracije naredi za človekovo pravico, je še poudaril predsednik SDS na seji o dogovoru ZN, ki so jo zahtevali skupaj z NSi in SNS. Tudi Jernej Vrtovec (NSi) je povedal, da je v besedilu »zabrisana razlika med ilegalnimi in legalnimi migranti«. Piše, da so migracije temelj blaginje, pri čemer pa ne navaja nobene raziskave, ki bi to utemeljevala, je dejal. Migracije lahko po Vrtovčevih besedah prinašajo koristi, a ne vedno in povsod. Lahko prinašajo tudi varnostna in gospodarska tveganja. Izpostavil je še, da dogovor ne vsebuje akcijskega načrta za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah. Janša je tudi poudaril, da je bil postopek potrjevanja tega dokumenta protiustaven in protizakonit. Vlada je po njegovih besedah dokument podprla, ne da bi o tem potekala kakšna politična ali pravna razprava.
SDS vložila predlog za referendum
Stranka SDS je danes v državnem zboru vložila predlog za posvetovalni referendum o dogovoru ZN o migracijah, ki ga lahko državni zbor z večino razpiše o zadevah, ki so pomembne za to državo, je ob zaključku seje DZ o tem dogovoru povedal predsednik SDS Janez Janša.
Vse poslanske skupine je pozval, naj se pridružijo podpisu tega predloga. Dejal je še, naj ljudje preberejo dogovor in povedo svoje mnenje.
Že pred tem je v razpravi o dogovoru ZN o migracijah v DZ Janša poudaril, da je bil postopek potrjevanja dokumenta protiustaven in protizakonit. Vlada je po njegovih besedah dokument podprla, ne da bi o tem potekala politična ali pravna razprava. Pojasnil je, da jim zato ne preostane drugega, kot da vložijo zahtevo za posvetovalni referendum
Naj ne bi šlo za globalni dogovor
Izpostavil je še, da ima ta »akt lažen naslov, saj ne gre za globalni dogovor«. Če katerakoli stalna članica Varnostnega sveta ZN ne sodeluje v nekem dogovoru, potem to ni globalni dogovor, je poudaril Janša. Zunanji minister Cerar je medtem v imenu vlade poudaril, da je ključno, da Slovenija s pristopom k temu dogovoru ostaja v skupini več kot 150 držav, »da bomo skupaj urejali tisto, česar ne more nobena država urejati sama, to so množične migracije in nezakonite migracije«. Evropa želi ohranjati svoje vrednote, med katerimi je tudi varnost, je poudaril. Zagovornice dogovora ZN so tiste države, ki za temi vrednotami stojijo. To je glavnina jedrnega dela EU in tudi druge države, kot sta Švica in Sveti sedež, je dodal minister.
Zavrnil je navedbe opozicijskih poslancev, da dogovor ZN ne ločuje med migranti in begunci, da vzpostavlja novo kategorijo migrantov in pravico do migriranja kot človekovo pravico. Država ohranja suverenost pri določanju svoje migracijske politike, je izpostavil. Dogovor medtem jasno opredeljuje vračanje nezakonitih migrantov v države izvora, za katere po Cerarjevih besedah prinaša tudi dodatne obveznosti. Naslavlja tudi vzroke za migracije v teh državah.
Izpostavil je še, da je bil postopek sprejemanja v skladu s pravili in ustaljeno prakso, kar je ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. »Gre za politični dokument, ki ni pravno zavezujoč. Je pa politično zavezujoč,« je poudaril minister.
Pred DZ tudi protest proti dogovoru
Sejo državnega zbora, posvečeno globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, spremlja tudi protest proti temu dogovoru. Protesta pred stavbo parlamenta se udeležuje okoli 200 ljudi, ki v ospredju držijo napis Slovenijo Slovencem 2018.
Na transparentih je opaziti napise, s katerimi pozivajo odgovorne oziroma vlado, naj globalnega dogovora ne podpre. Zaslediti je tudi zahtevo po prevodu besedila v slovenski jezik. Transparenti so usmerjeni tudi proti vladi Marjana Šarca. Protestniki so se zbrali ob začetku izredne seje o omenjenem dogovoru, ki so jo zahtevali poslanci SDS, NSi in SNS. K protestom je med drugim pozval tudi predsednik SDS Janez Janša.
