Ameriški grafični oblikovalec Milton Glaser se ponaša s številnimi izvirnimi oblikovalskimi rešitvami, od reklam, celostnih podob, naslovnic knjig, glasbenih plošč in plakatov do sodelovanj pri gledaliških predstavah, likovnih razstavah ali koncertih. Leta 1966 je denimo za zbirko največjih hitov Boba Dylana ustvaril naslovnico plošče, pri tem pa uporabil psihadelično motiviko, dodal nekaj avantgarde in secesijskih dekoracij, in s tem že začrtal svojo značilno vizualno govorico – z risbo in ilustracijo. Med likovnimi elementi se je posebej izmojstril še v uporabi barv, oblik črk, simbolov, pri tem pa se ni branil niti humorja in občasno cinizma.
Milton Ljubljani
Na pobudo oblikovalca Mirka Ilića se je umetnik odločil, da mestu Ljubljana donira 35 avtorskih plakatov, ki so nastali med letoma 1966 in 2016, v svojo zbirko pa jih bo shranil MGLC. Nabor 28 plakatov so zdaj v MGLC razstavili, med njimi je tudi plakat, ki ga je umetnik izdelal posebej za to priložnost, na ogled pa bodo do 3. marca. Med drugim je mogoče videti tudi plakate in njihove osnutke za razstavo Clauda Moneta v New Yorku, za takrat novi nosilec glasbe, kaseto sony (1979), za olimpijske igre v Sarajevu (1984) in legendarni logotip »I love NY« (1977), ki ga je za spodbudo mestu, meščanom in turističnim obiskovalcem ustvaril v času velike finančne krize.
Glaser je vplivna figura tako v oblikovalski kot akademski sferi, njegova dela so del stalnih zbirk mnogih muzejev po svetu. Njegov obsežen opus sicer obsega vse od ikoničnih logotipov, celostnih grafičnih podob do notranje opreme, denimo za restavracije v World Trade Centru v New Yorku.
Empatično in avtentično
Poznavalka Glaserjevega dela dr. Petra Černe Oven z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje si je plakate, ki so prispeli v MGLC, že ogledala. Povedala je, da predstavljajo približno deset odstotkov umetnikove plakatne produkcije. »Med njimi je 15 plakatov vezanih na glasbo, koncerte in glasbene izdelke, 11 se jih navezuje na likovno umetnost in oblikovalske razstave, 8 plakatov pa je z drugih področij. Vsekakor predstavljajo lep prerez njegove produkcije, zaradi narave donacije pa so precej raznoliki, tako po temah kot po prepoznavnosti,« je povedala profesorica.
Opozorila je tudi, da je Glaser res znan po plakatih, vendar je deloval tudi na številnih drugih področjih, oblikovno podobo je recimo dal številnim pomembnim časopisom (The Washington Post, La Vanguardia, O Globo) in revijam (New York Magazine, Time), zelo pomembna je bila tudi njegova avtorska revija, ki je izhajala pri Push Pin Studios. »Mislim, da je uspešen zato, ker njegova intuitivna oblikovalska metoda vsebuje elemente empatije, sodelovanja, avtentičnosti, oblikovalskega mišljenja, minimalizma, odzivnega oblikovanja, sistemskega oblikovanja in drugih konceptov – še preden so postali (verbalne) vroče žemljice,« je še dejala Petra Černe Oven, ki bo o umetniku spregovorila tudi na današnjem odprtju razstave.
