Na Krekovem trgu je zelen plakat, na njem pa je rožnat tekaški copat. Na plakatu piše le »dober tek«. Copat je prekrit z barvnimi drobtinicami, šele pogled na podplat obuvala pa razkriva, da gre pravzaprav za torto v obliki tekaškega čevlja in da je sporočilo »dober tek« večplastno. Prav takšen mestni plakat je tudi na Slovenski cesti in pri Drami, skupno pa ga lahko vidimo na petsto plakatnih mestih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih, kjer ga je nalepila družba TAM-TAM. S tem živobarvnim plakatom sta namreč mlada arhitektka Katja Ložar in umetniški direktor Blaž Ritmanič zmagala na osmem kreativnem natečaju Plaktivat.
Osmi natečaj družbeno odgovornega projekta so v podjetju pripravili v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez, udeležence pa tokrat pozvali, naj oblikujejo plakat, ki bo mimoidoče vabil h gibanju. »400.000 Slovencev se nikoli ne giba. To je kar 22 odstotkov prebivalstva. Kdor se ne giba ali ne telovadi, si povečuje možnost nastanka kroničnih bolezni in debelosti, kar lahko naposled vodi tudi v psihične težave,« so izbor teme pojasnili organizatorji natečaja, na katerega je v dobrem mesecu prispelo več kot osemdeset rešitev.
Ideja o rožnati torti
Prav rdeča nit tokratnega natečaja je k sodelovanju pritegnila ustvarjalni tandem, ki je s svojo zamislijo strokovno žirijo prepričal zato, ker, kot je ob razglasitvi zmagovalcev zapisal njen predsednik Gal Erbežnik, »publiko nagovarja na presenetljiv, pa vendar zelo premišljen način. Če želimo tek in gibanje privlačno predstaviti tistim, ki sicer ne tečejo, moramo to storiti s pomočjo prijetnih stvari, ki jih poznajo. Le kako bi to storili bolje kot s tekaškim copatom, izdelanim iz slastnih sladkih sestavin? Tudi s sloganom Dober tek je odločitev o tem, kako bo kdo plakat razumel, prepuščena gledalcu.«
»Ideja je bila hipna. Takoj sva vedela, kaj želiva sporočiti,« se k začetku snovanja zmagovalnega mestnega plakata vrne Blaž Ritmanič. Nekaj več časa sta potem potrebovala za izvedbo, saj je torta v obliki tekaškega copata prava torta. »Veliko biskvita, sladkorja in smetane. Bila je presladka, da bi jo lahko pojedli,« se zasmejita ustvarjalca in dodata, da sta z izbiro nezdravih »instantnih« sestavin in umetnih barvil za peko še podkrepila sporočilo o tem, kako škodljivo je nezdravo prehranjevanje in kako pomemben je zdrav način življenja. »Hkrati pa sva s tem, ko torte nisva narisala ali pa je natiskala v tridimenzionalni obliki, v delo vložila veliko praktičnega angažmaja, kar je bila prijetna popestritev ob siceršnjem delu z računalnikom,« dodaja Katja Ložar.
»Ni vsak plakat kakovosten«
»Včasih je lahko predpisana tema ovira, saj lahko, če ni prave ideje, začneš preveč razmišljati in se vrteti v krogu,« pove Ritmanič, a doda, da je ideja pravzaprav šele začetek. »Dobra zamisel ne doseže želenega učinka, če ni dobro izvedena in uresničena.« In pri tem se ustvarjalca dopolnjujeta. »Pri razvijanju plakata sva seveda sodelovala oba, a Blaž je običajno tisti, iz katerega kar vrejo zamisli, jaz pa prevzamem vodenje uresničevanja ideje,« recept za uspeh razkrije Ložarjeva.
Pri oblikovanju plakata sta bila pozorna na to, da bo ta pritegnil mimoidoče in da bodo njegovo sporočilo razumeli takoj. »Ljudje se ne ustavijo ob cesti, da bi brali,« na nepravilno uporabo plakata kot medija opozarja Ritmanič, ki včasih čezmerno oglaševanje primerja z dogodki, objavljenimi na socialnih omrežjih. »Včasih so dogodki, objavljeni na facebooku, ljudi pritegnili in so dosegli svoj namen. Zdaj pa je teh spletnih vabil že toliko, da jih ljudje prezrejo.«
Ko se zdaj sprehajata po ljubljanskih ulicah, ju pogled na mestni plakat, pod katerega sta se podpisala, še vedno preseneti. »Tega se najbrž nikoli ne navadiš,« se strinjata sogovornika, ki pa sta, kljub temu, da je arhitektka zdaj vstopila tudi v oglaševalske vode, v katerih Ritmanič ustvarja že dobrih dvanajst let, do nekaterih plakatov in načinov oglaševanja v prestolnici tudi kritična. »Ni vsak plakat kakovosten in tudi ni vsako mesto primerno zanj,« sta jasna.
