Leda, špartanska kraljica in mati Helene, Klitemnestre ter dvojčkov Kastorja in Poluksa, je na freski upodobljena med spolnim aktom z Zevsom - oziroma s starorimskim Jupitrom - v podobi laboda.
Nova najdba se po pisanju spletnega portala nahaja na Via del Vesuvio. V njeni bližini pa so arheologi že poleti odkrili fresko s podobno erotično vsebino. Gre za upodobitev Priapa, v grški mitologiji sina Bakha in Afrodite, sicer pa boga plodnosti ter zavetnika živine, sadnega drevja in vrtov, pa tudi zavetnika moških spolovil. V Pompejih je prikazan med tehtanjem svojega predimenzioniranega falusa. Je pa omenjena freska v slabšem stanju kot upodobitev Lede.
Kot še piše BBC, je bil motiv Lede z labodom pogost v renesančni Italiji 16. stoletja. Navdihnil je slike Leonarda da Vincija, Michelangela in Tintoretta. Leonardovo in Michelangelovo delo sta sicer danes izgubljeni, a so ohranjene njune kopije.
Pompeje je v prvem stoletju uničil izbruh Vezuva. Mesto je danes deloma izkopano. Velja za eno največjih turističnih znamenitosti Italije.
