V slovenskih gorskih središčih se veselijo napovedi vremenoslovcev o vse nižjih temperaturah zraka. Tako bodo lahko na smučiščih začeli umetno zasneževati smučarske proge in, če bodo razmere ugodne, naprave zagnali že ta mesec oziroma v začetku decembra. »Smučišča so pred letošnjo zimsko sezono ogromno vložila v varnost,« je povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač. »Veliko žičnic je saniranih, zamenjani so sedeži, kolesne napeljave… Zato lahko brez zadržkov trdimo, da bo letošnja smučarska sezona spet varna,« dodaja.
Brez pomoči države ne bo šlo
Posamezne naložbe v žičniške naprave so sicer v domeni smučarskih središč in njihovih lastnikov, kar po mnenju Kovača ni prav. »Smučišča so telovadnice na prostem tako za mlade tekmovalce, ki jim pomagamo s posebnimi akcijami, kot za rekreativce. Zato želimo, da bi tudi država pomagala pri vzdrževanju in obnavljanju žičniške infrastrukture. Samoumevno je, da dvorane, bazene itn. vzdržuje lokalna skupnost ob pomoči javnih sredstev, za smučišča pa to ne velja,« meni Kovač.
Po rekordni zimski sezoni in izvedenih naložbah so zdaj na smučiščih zazrti v termometre, saj do nizkih temperatur, ki bi omogočale zasneževanje, ne manjka več veliko. »Ta konec tedna začnemo izdelovati sneg. Optimistična želja za začetek sezone je 24. november, bolj realistično pa je to pričakovati 30. novembra,« je poudaril Janez Janša, novi lastnik RTC Krvavec. Pred zimo so zamenjali glavno os na krožni kabinski žičnici, elektroniko na Križišču in Kriški planini, obnovili vse ograje. Nekaj dela so imeli tudi zaradi besnenja narave, saj so morali po majskem podoru vode in peska pri spodnji postaji kabinske žičnice postaviti pregrade in zavarovati objekt. Pri zasneževanju jim bosta pomagala dva nova snežna topova, v prihodnje pa se bodo usmerili tudi v širitev prenočitvenih zmogljivosti in gradnjo bazena, velnes centra, glampinga in podobno.
Topovi so pripravljeni tudi na kranjskogorskih smučiščih, kjer bodo začetek sezone, načrtujejo ga 29. novembra, združili s 70. obletnico postavitve prve tamkajšnje žičnice. Smučarji bodo na mestu obstoječe lahko preizkusili novo vlečnico Brsnina, podobno kot bodo na Voglu uporabljali zamenjano vlečnico Konta, sneg pa bo v Kranjski Gori teptal nov teptalnik. V zasneževanje so po besedah Kovača kar 1,7 milijona evrov vložili tudi na Mariborskem Pohorju. Celotni spodnji del smučišča so opremili s cevmi in uredili snežno tovarno, s katero lahko naredijo do 100 kubičnih metrov snega na dan tudi pri temperaturah nad ničlo. Podobno kot na Rogli so postavili nov, 200 metrov dolg trak za najmlajše smučarje. Na Rogli so se usmerili tudi v prenovo dveh smučarskih naprav in prenovitev prenočitvenih zmogljivosti.
Na smučiščih zazrti v termometre
Tudi smučišče Cerkno ima po besedah direktorice Hotela Cerkno Manuele Božič Badalič kompleten sistem zasneževanja prog in izdelava snega se lahko ob dovolj nizkih temperaturah takoj začne. Upa, da bodo naprave zagnali v začetku decembra. Bolj se odmika prenova hotelskega kompleksa, ki je po njenih besedah pred letom 2020 zaradi birokratskih zapletov zagotovo ne bo. Dobrih 40 centimetrov snega pa so že imeli na Kaninu, a so ostale le še snežne zaplate. »Upamo, da bomo sezono začeli še novembra ali decembra,« je napovedal Marijan Skornišek iz Sončnega Kanina. Smučarji bodo po petih letih lahko ponovno uporabljali dvosedežnico Graben, več prostora za okrepčilo in počitek pa bo tudi v tamkajšnjem Ski Bum Baru. Na Golteh bodo po besedah Kristine Suhadolnik z začetkom smučarske sezone na voljo tudi novi apartmaji, letos dvanajst, v katere so vložili okoli dva milijona evrov, v prihodnje pa jih bodo uredili še osem. Sneg bo od 8. decembra, ko bodo smučišče odprli, teptal nov teptalnik. Naložbe, vredne okoli pet milijonov evrov, ki so jih gorska središča izpeljala pred letošnjo zimsko sezono, so financirali sami. »Delujemo vedno bolj ekonomično, da si lahko iz lastnih sredstev privoščimo investicije,« ob tem poudarja Kovač in opozarja, da prav dolgo tako ne bo šlo več.
