Anja in Aljoša: Bratska ljubezen na plesnem podu

Hvala za čestitke, tudi mi smo se imeli izvrstno in smo uživali v vsakem trenutku na odru. K projektu naju je povabil Teater, d.o.o., s katerim sva sodelovala že večkrat. Ideja je izšla iz najinega videa Back, ki smo ga posneli letos poleti. Pri projektu sta sodelovala tudi snemalec Nikola Janušič in režiserka Gaja Möderndorfer. Šlo je za najin prvi skupni projekt, ki sva ga načrtovala že dolgo, tokrat pa sva ga končno uresničila. Idejo smo priredili naročniku ter skupaj s Teatrom ustvarili novo točko. K projektu je pristopil tudi Andrej Intihar (VJ Rasta) z izvrstno animacijo, ki je povezala novonastalo idejo z najino že postavljeno koreografijo. Plesalci (Rosalie Reya, Anaia Alilovski Žagar, Maša Štucin, Ana Vičič, Tjaša Žibert, Miha Furlan, Jan Marolt) so najini zelo dobri prijatelji in vrhunski plesalci, s katerimi v različnih projektih sodelujemo že vrsto let.

Anja: Ples me spremlja že od majhne. Leta tekmovanj in treningov so me naučila nastopanja, hkrati pa spremenila moj pogled na ples in me podala v umetniške vode, predvsem v moderni ples. Zato sem se tudi odločila za študij plesa v Amsterdamu, pozneje sem se vrnila v Ljubljano, kjer delujem kot koreografinja, učiteljica in plesalka. Sodelujem v različnih projektih, v gledališčih in na televiziji.

Aljoša: Na plesno pot sem se podal po sledeh starejše sestre. Za razliko od nje sem se odločil za hiphop. Bil sem dolgoletni član plesne skupine Maestro, v teh letih so se začeli tudi večji nastopi tako na domačih kot na tujih tleh. Pozneje sem se podal v solo kariero, redno poučujem, koreografiram ter nastopam. Plesa ne vidim več le kot hiphop, temveč kot širši pojem gibanja in umetnosti.

Anja: Z leti sva postala plesno zrelejša in ugotovila, da se drug od drugega lahko marsičesa naučiva. S tem namenom sva se združila in podala na skupno pot ustvarjanja.

Anja: Za plesno/glasbene muzikale je pri nas zagotovo veliko zanimanja in ogledov, a vseeno za plesalce ni optimalno poskrbljeno. Ko govorimo o gledališčih in plesnih predstavah, za plesalce v Sloveniji ni dovolj priložnosti. Za preživetje se je treba držati komercialnih plesnih del, umetnost pa večinoma financirati iz lastnega žepa.

Oba sodelujeva pri veliko različnih tako umetniških kot komercialnih projektih. Vsak projekt posebej nama je izziv, tako da težko izpostaviva, nad katerim sva najbolj navdušena. Aljoša je bil stalni plesalec na Severinini turneji DUK 2013 v režiji Tomaža Pandurja in koreografiji Anžeta Škrubeta. Preteklo sezono je sodeloval v predstavi Dance Amore s priznanimi slovenskimi in tujimi latin, modern in hiphop plesalci. Trenutno pa mu lahko sledite kot koreografu plesne skupine Spectrum na Slovenija ima talent. Sama sem se po vrnitvi iz Amsterdama priključila plesni druščini za mlade plesalce, Kjara's dance project, kjer smo pod taktirko Kjare Starič Wurst ustvarili kar nekaj predstav (plesne predstave v koreografiji Kjare: Razpotja 2013, Triptih 2015). Pozneje sem sodelovala v plesnem projektu Čez noč v koreografiji Jureta Mastena in Katarine Barbare Kavčič, plesni predstavi Stranac v koreografiji Miloša Isailovića, v nekaj projektih SNG Opera in balet Ljubljana… Pot me je nato odnesla v MGL, in sicer najprej kot plesalko v muzikalu Trač (režija Gašper Tič in Jaka Ivanc, koreografija Miha Krušič) in muzikalu Rent (režija Stanislav Moša, koreografija Žigan Kranjčan). Lansko sezono pa so me povabili k projektu kot koreografinjo pri muzikalu Orlando (režija Barbara Hieng Samobor). Trenutno kot koreografinja sodelujem pri muzikalu Za zmeraj (režija Gaber Trseglav), katerega premiera bo 22. novembra v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. 

Na Poljsko sem se podal s prijatelji iz plesnega studia Artifex, povabili so me k sodelovanju na tekmovanju, na katerem nisem tekmoval že sedem let. Tako da dejansko ne tekmujem že kar dolgo, bo pa zanimivo izkusiti tekmovalni oder po toliko letih ter spremljati mojo pripravo, ki se je spremenila z leti izkušenj. Obe vlogi, tako koreografa kot plesalca, me privlačita, saj gresta z roko v roki. Pri koreografiranju sta mi vedno izziv lastna vizija in njena uresničitev. V vlogi plesalca pa mi predstavlja izziv interpretacija koreografovega materiala skozi lasten gib.

Po besedah mojih domačih sem začela plesat, še preden sem hodila, miganje z rito vedno in povsod. Prve plesne korake pa sem naredila pri štirih letih v Plesni šoli Urška, najprej pri Metki Mesesnel in pozneje pri Mimi M. Mirčeta. Prava ljubezen pa je ples postal nekje po štirinajstem letu. O študiju sem začela resno razmišljati, ko je bilo treba izbrati, kam naprej po gimnaziji. Takrat v Sloveniji še nismo imeli priložnosti študija plesa, tako da sem izbrskala Nizozemsko. Bilo je povsem spontano, doma sem omenila, da bi rada študirala ples v Amsterdamu, in se prijavila na avdicijo. Iskreno si nihče ni predstavljal, da bom sprejeta, tako da je bil za vse kar šok. Po končani akademiji sem dve leti še živela in ustvarjala v Amsterdamu, potem pa sem se odločila vrniti v Slovenijo, kjer sem si postavila oziroma si še vedno postavljam lepo bazo za ustvarjanje. Poučujem, koreografiram in plešem, sicer si tega zadnjega želim še več, ampak vse ob svojem času.

Anja in seveda tudi glasba ter videospoti, ki sem jih gledal na televiziji, predvsem vsem poznani tuji izvajalci Michael Jackson, Usher, Chris Brown in drugi.

Res je, dvakrat na teden vodim »odprte klase« v prostorih studia Pro dance, enkrat na teden tudi v plesni šoli Artifex. Moji treningi so namenjeni vsem, ki si želijo plesati, ustvarjati, spoznavati svoj gib in sebe skozi gib… Glavno je, da uživajo. Odziv je zelo dober, saj sem si nekako nabrala že lepo skupinico ljudi s super energijo, kar mi veliko pomeni.

Anja: Rada imava eden drugega ter najine starše. Predvsem mama Romana naju skozi celotno plesno pot izredno podpira, brez nje ne bi bila, kjer sva.

Aljoša: Imam jo zelo rad, temu ni za oporekati, vesel sem, da sva končno začela najino sodelovanje, s tem pa pridejo kdaj tudi kakšni nesporazumi. Anja je pod pritiskom malce bolj vzkipljiva, kar pripelje do preizkusa najine medsebojne potrpežljivosti. Na koncu s pogovorom vedno rešiva zadeve.

Anja: Do rojstva Aljoše sem bila razvajeno malo dete in to mi je zelo ugajalo. Pred njegovim prihodom sem si želela, pravzaprav kar zamislila sestrico z imenom Tinkara in sem od razočaranja, da je fant, Aljoša nekaj časa odklanjala. A danes si življenja brez njega ne predstavljam. Imam ga neskončno rada in zelo rada sodelujem z njim, a priznam, da zna biti tudi težko, saj sva si zelo podobna, a hkrati zelo različna. Kar se tiče moje vzkipljivosti, priznam , sem pa tudi zelo čustvena in si vse hitro jemljem k srcu. Aljoša pa je rojeni voditelj in zato je kdaj z njim težko sodelovati, ker dobim občutek, da me sploh ne potrebuje in potem je moj ego užaljen. Na treningih je kar komično, ponavadi naju plesalci potem začnejo miriti, tako da vse skupaj obrnejo na hec in naju spravijo v smeh. Ko se čustva ohladijo, vedno vse lepo rešiva. Prava bratska ljubezen.

Anja: Tako, da se raje umakneva eden drugemu in se pogovoriva, ko je prvi val »vročine« mimo. Je pa ponavadi tudi mami tista, ki posluša z obeh strani in naju miri.

Anja: Skupni cilj je, da nadaljujeva sodelovanje, popeljeva video Back na več odrov, hkrati pa ustvariva še kaj novega in večjega.