Vse se enkrat zgodi prvič. Čeprav je britanska premierka Theresa May že večkrat pokazala, da je brezupna plesalka, je kot prva med voditelji britanskih strank in premierji priplesala na oder v Birminghamu, kjer je imela danes sklepni govor na kongresu konservativne stranke. Ker so v preteklosti kritizirali njene plesne korake, je Mayeva tako pokazala, da se zna ponorčevati iz sebe, in to imajo Britanci radi, sploh ker je v dvorani donel hit legendarne švedske Abbe z naslovom Dancing Queen, ki pripoveduje o plešoči kraljici v najboljšem času njenega življenja.
»Premierkina vizija je goljufija«
Primernejša bi bila neka druga Abbina uspešnica: SOS. Pa ne samo zato, ker je Mayeva plesala kot robot s skoraj praznimi baterijami. S skoraj enournim govorom, v katerem je prosjačila za (brexitsko) enotnost v konservativni stranki, ki ji zaradi brexita grozi razcep, je verjetno podaljšala svoj rok trajanja na čelu vlade, ni pa ustavila močnega tresenja svojega premierskega stolčka. Samo dan prej ga je še bolj zatresel njen nekdanji zunanji minister Boris Johnson, ki jo je v govoru več kot 1000 vročičnim oboževalcem brexita (in Johnsona) pozval, naj zavrže svojo »vazalsko vizijo brexita«, ki je postala znana kot chequers (po podeželski rezidenci premierjev v bližini Londona) in ki jo je razglasil za goljufijo. S tem ji je jasno in glasno napovedal vojno za premierski stolček. Mayeva zato danes v skoraj enournem govoru delegatom, s katerim je zaključila kongres, ni izrekla besed chequers ali Johnson.
Ko je Theresa zbodla Borisa
Brexit je prvič omenila šele po 22 minutah govora. Svojo vizijo brexita je preimenovala v načrt za svobodno trgovino z blagom z EU (voditelji EU so ga v Salzburgu nedavno soglasno zavrnili), ker se v strahu pred protestnimi vzkliki ni upala reči chequers, kar veliko pove o njeni politični šibkosti v lastni stranki. Johnsona, ki ga ni bilo v dvorani, je brez omenjanja imena šaljivo zbodla, ko je posredno spomnila, da je na začetku leta s kletvico nekam poslal podjetnike, ko so mu povedali, da jih brexit skrbi. Mayeva je dejala: »Vsem podjetnikom, velikim in majhnim, pravim: morda ste slišali besedo s štirimi črkami, ki opisuje, kaj želimo konservativci narediti za vas. Ima samo en zlog in se konča s črko k.« To v njenem primeru ni najbolj znana angleška kletvica, ampak beseda »back«, torej podpora (podjetnikom). Z drugimi besedami; ona naj bi v nasprotju z Johnsonom želela v brexitskem procesu podpreti podjetnike.
Neznosna praznina govora
Vendar si premierkinega govora, v katerem ni povedala nič zares takega, kar ne bi že povedala ali napovedala, nihče ne bo zapomnil po vsebini, ampak po plesu in patetičnosti, posebno ko je govorila o tem, kaj vse so že in še bodo konservativci naredili za državno zdravstvo, čeprav Britanci dobro vedo, da ga želijo privatizirati. Politični nasprotniki konservativcev si bodo govor zapomnili po vrsti nizkih udarcev na račun opozicijskih laburistov, zlasti njihovega vodje Jeremyja Corbyna. Je pa Mayeva predelala njegov opis laburistov kot stranke mnogih, ne le peščice, ko je dejala, da morajo biti konservativci stranka ne peščice in celo ne samo mnogih, ampak vseh. Mayeva in njeni privrženci v stranki ne morejo skriti, kako zelo se bojijo Corbyna in volilnega spopada z njim, ki lahko pride še pred brexitskim datumom (zadnji dan marca 2019), če jo bodo vročični ideološki brexitirji vrgli iz premierskega sedla.
Strah je najbolje pokazala, ko je opozorila delegate kongresa, da utegnejo različne vizije pokopati brexit, in ko se je odločno postavila proti novemu brexitskemu referendumu. Najdaljši aplavz so ji namenili, ko je dejala, da se Britanija ne boji zapustiti EU brez sporazuma, da bo brexit povrnil nadzor nad britanskimi mejami, zakoni in denarjem ter odpravil svobodo priseljevanja v Britanijo, kar vse veliko pove o stališču konservativcev do brexita in Johnsona. Mnogi so ob teh besedah namreč v resnici ploskali njemu, čeprav ga ni bilo v kongresni dvorani.
