Tokratne ameriške kongresne volitve so minile brez presenečenj. Skladno z napovedmi večine anket je republikanska stranka ohranila večino v zgornjem domu kongresa oziroma senatu, izgubila pa jo je v spodnjem oziroma predstavniškem domu. Republikanska stranka torej nima več večine v obeh domovih kongresa, kar vodi k več medstrankarskega usklajevanja pri sprejemanju zakonov. Z drugimi besedami, politiki se bodo več ukvarjali s seboj in manj z gospodarstvom, kar so vsaj na dan uradnih rezultatov ameriških kongresnih volitev pozitivno sprejeli tudi vlagatelji (S&P 500; +1,66 odstotka v evrih). Kot zanimivost, politika slovenskih korenin sta na tokratnih volitvah ohranila sedež v kongresu, in sicer republikanec Paul Gosar v predstavniškem domu in demokratka Amy Klobuchar v senatu.
Zasedanje predstavnikov ameriške centralne banke (Fed) pretekli teden ni prineslo sprememb referenčne obrestne mere, ki ostaja med 2 in 2,25 odstotka. So pa predstavniki zasedanja poudarili, da se trg dela, ekonomska aktivnost in zasebna potrošnja še naprej krepijo, stopnja inflacije ostaja blizu ciljne pri 2 odstotkih, medtem ko se rast poslovnih investicij nekoliko upočasnjuje. Glede na povedano lahko pričakujemo nov dvig referenčne obrestne mere še pred koncem letošnjega leta.
Kot vse kaže, bo v prihodnjih tednih obisk bencinske črpalke cenejši. Cene surove nafte so se v preteklem tednu tako na evropskih kot tudi na ameriških borzah pomembno znižale. V finančnih medijih večkrat izpostavljena cena sodčka surove nafte WTI se je znižala za 4,2 odstotka, od doseženega 4-letnega vrha v oktobru pa se je znižala že za 20 odstotkov. Razloge za upad lahko pripišemo predvsem upočasnjeni gospodarski rasti EU in nekaterih držav v razvoju, rasti ameriških zalog surove nafte in tudi vse aktivnejšemu črpanju surove nafte.
Gospodarske objave še naprej nakazujejo na upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Evropi. Vzroke za upočasnjevanje lahko med drugim najdemo v negotovosti glede prihodnosti mednarodnih trgovinskih sporazumov, kar pomembno vpliva na evropski izvoz, dvigovanju obrestnih mer v ZDA in posledičnem odlivu dela špekulativnega kapitala s trgov v razvoju, od katerih je Evropa zaradi večjega deleža izvoza bolj odvisna kot denimo ZDA. Razpoloženje evropskih nabavnih menedžerjev je bilo tako oktobra na najnižjih ravneh po septembru 2016, rast evropske proizvodne aktivnosti pa je bila najnižja v zadnjih dveh letih.
K negotovosti v Evropi je pripomoglo tudi sprejemanje italijanskega proračuna za leti 2019 in 2020. Evropska komisija je nekatere predpostavke italijanskega proračuna označila kot nerealne in ocenjuje, da bo italijanski proračunski primanjkljaj v letu 2019 dosegel 2,9 odstotka, v letu 2020 pa presegel mejo 3 odstotke. Italijanska gospodarska rast bi v prihodnjem letu lahko znašala 1,2 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke nižje od italijanskih napovedi. Evropska komisija bi tako lahko še pred koncem leta sprožila postopek proti Italiji zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja. Kljub temu pa lahko konkretne ukrepe glede zmanjšanja proračunskih odhodkov pričakujemo šele po večjem pritisku kapitalskih trgov na ceno italijanskega zadolževanja.
