Upočasnjevanje investicij in tudi kritike predsednika Donalda Trumpa na račun vodenja monetarne politike seveda ne bodo zadosten razlog, da decembra ne bi dvignili obrestne mere. V izjavi je bilo namreč opaženo tudi, da je rast potrošnje gospodinjstev v ZDA še vedno visoka, prav tako rast števila delovnih mest in celotnega gospodarstva, medtem ko se inflacija zadržuje na želenih nivojih okoli 2 odstotkov. Prepričanje FED temelji tudi na zadnji študiji, ki kaže, da se bo rast bruto družbenega proizvoda nadaljevala nad 3 odstotki prihodnje letno. Močan upad delniških trgov v začetku oktobra je morda dal trenutek za razmišljanje o politiki obrestnih mer, vendar je odboj borznih trgov v zadnjih dveh tednih zopet potrdil prvotne načrte. Močna gospodarska rast in ciljna inflacija na ravni 2 odstotkov tudi v prihodnje pomenita, da bo FED dvignil obrestno mero vsak kvartal, vsaj do polovice naslednjega leta. Če bodo po tem obdobju vidni znaki upočasnjevanja, se lahko spremeni tudi monetarna politika.
Kritike na monetarno politiko pa ne letijo samo s strani ameriškega predsednika, ampak je slišati opozorila tudi s strani trgovcev z obveznicami. FED namreč, poleg politike obrestnih mer, zmanjšuje svojo napihnjeno bilanco, ki je na vrhuncu znašala 4,5 bilijona ameriških dolarjev (danes 4,1 bilijona), vsak mesec pa se zmanjša še za 50 milijard. Nadaljevanje takšnega trenda bi skrčilo bančne rezerve, ameriški bančni sistem pa bi lahko ostal brez zadostne količine denarnih sredstev. To bi dvignilo obrestne mere za posojila, kar bi na koncu vplivalo na upadanje gospodarske aktivnosti. Za zdaj je situacija še obvladljiva, če se bo trend nadaljeval, pa se lahko ameriško gospodarstvo resneje ohladi.
