Drugače kot tako, da snemalna ekipa med snemanjem filmov ali televizijskih serij, v katerih ima vsaj približno pomembno vlogo tudi kakšen avtomobil, uporabi več enakih štirikolesnikov, pač ne gre. Avtomobili se namreč praviloma »izkažejo« predvsem pri kakšnih vratolomnih vožnjah ali kakšnih drugih nevarnih manevrih, v katerih pločevina nastrada do te mere, da je hitro neuporabna in zrela le še za odpad.
Tako bi v veliki večini filmov ali serij lahko našteli od tri do deset različnih avtomobilov, ki upodabljajo istega, seveda pa je bila ta številka večkrat tudi višja. Za upodobitev bržčas najslavnejšega štirikolesnika iz televizijskih serij, Kitta iz Viteza za volanom, so tako denimo v 90 epizodah uporabili skupno 23 pontiacov trans am. Seveda to ni malo, a dobesedno zbledi ob podatku, koliko avtomobilov, natančneje dodgeev chargerjev, so uporabili med snemanjem priljubljene serije s konca sedemdesetih in prve polovice osemdesetih let z naslovom The Dukes of Hazzard. Teh je bilo namreč toliko, da so jih naposled celo nehali šteti, različni viri pa navajajo podatke od 255 pa vse do 325 različnih avtomobilov. Kar v vsakem primeru, glede na to, da so v sedmih sezonah posneli 147 epizod, pomeni, da so v povprečju uporabili krepko več kot enega na posamezen del.
Vrat se ni dalo odpreti
Charger v seriji je sicer precej bolj znan pod imenom General Lee. Dobil ga je po znanem poveljniku konfederacijskih sil iz ameriške državljanske vojne Robertu Edwardu Leeju, zaradi česar je imel čez celotno streho tudi naslikano zastavo konfederacije. Poleg nje, znamenite oranžne barve karoserije in številke 01 na vratih, med glavne značilnosti avtomobila lahko štejemo tudi to, da je imel po vzoru nekaterih dirkalnikov bočni par vrat zvarjen, tako da se niso odpirala in sta glavna junaka Luke Duke (Tom Wopat) in Bo Duke (John Schneider) vanj zlezla skozi okno. Izpostaviti velja še znamenito hupo, katere zvok je bil v bistvu prvih 12 not skladbe Dixie.
General Lee je bil v številnih nadaljevanjih glavna zvezda atraktivnih in vrtoglavih voženj, katerih pomemben element so bili tudi dolgi skoki. S snemanjem teh so imeli predvsem na začetku obilo težav, saj se je avto večkrat prekucnil »na nos«, kasneje pa so to rešili tako, da so v prtljažnik namestili nekaj sto kilogramov težke vreče s peskom ali odpadnim betonom. Prav tako so kasneje ugotovili, da so skoki lažje izvedljivi, če prednji del avtomobila nekoliko dvignejo, s čimer so preprečili, da bi avto izgubil hitrost, ko se je s prednjim delom zaletel v odskočno rampo. Kljub temu so kaskaderji poročali, da so neznansko uživali pri skokih, a so hkrati sovražili trde pristanke, pri katerih je večinoma prihajalo do tako hudih poškodb, da so bili avtomobili nemudoma neuporabni.
Proti koncu jih je zmanjkalo
Čeprav so med snemanjem uničili celo vrsto avtomobilov, z dobavo dodgeev chargerjev letnikov 1968 in 1969, ki so jih uporabljali, niso imeli težav vse do zadnjih epizod. Takrat jih je začelo zmanjkovati, pomanjkanje pa so pri filmski ekipi reševali na različne načine. Sprva so jih iskali tako, da so lastnikom na parkiriščih za brisalci pustili listke, da jih odkupijo, kasneje pa so pri nekaterih kadrih uporabili malce predelane avtomobile AMC ambassador, ki so jih pobarvali v barve Generala Leeja in jih snemali pod različnimi koti, pod katerimi so kar najbolj poskušali zakriti, da gre za drugačne štirikolesnike. Pri drugih kadrih, predvsem omenjenih skokih, so medtem uporabili posnetke dolgih skokov iz prejšnjih sezon, proti koncu pa so uporabljali celo manjše modele na daljinsko upravljanje. Izmed vseh chargerjev, ki so jih uporabili med snemanjem, se je do danes ohranilo vsega 17 primerkov. Enega od njih ima v lasti tudi sloviti poklicni igralec golfa Bubba Watson, ki ga je leta 2012 na dražbi kupil za dobrih 120.000 dolarjev. Tri leta kasneje je prek twitterja sporočil, da bo konfederacijsko zastavo na strehi zaradi njene zgodovinske simbolne povezave s suženjstvom in rasizmom prebarval, kar je povzročilo, kot vselej pri teh občutljivih temah, mešane odzive.
