Evropska ljudska stranka (EPP) je na predvolilnem kongresu v Helsinkih pričakovano za svojega kandidata za naslednjega predsednika evropske komisije izvolila Manfreda Webra. Šestinštiridesetletni Bavarec iz Krščansko-socialne unije (CSU) bo kot vodja poslanske skupine EPP v evropskem parlamentu stranko popeljal na evropske volitve. Če bo stranki uspelo ohraniti vodilno mesto v parlamentu in si bo Weber zagotovil tudi podporo voditeljev držav članic EU, utegne prihodnje poletje v 13. nadstropju bruseljske palače Berlaymont zamenjati Jean-Clauda Junckerja. Weber bi tako postal šele drugi Nemec na čelu evropske komisije.
Enotnost za volilni rezultat
Na kongresu EPP si je Weber zagotovil podporo 429 kandidatov (okoli 79 odstotkov), s čimer je gladko premagal edinega tekmeca, nekdanjega finskega premierja in finančnega ministra Alexandra Stubba (127 glasov). Zmaga je bila še bolj gladka od Junckerjeve pred petimi leti, ko je ta na kongresu EPP v tekmi za prvega kandidata premagal Francoza Michela Barnierja s 382 glasovi proti 245.
Predvolilna kampanja Webra in Stubba še zdaleč ni bila podobna ameriškim strankarskim volitvam, ko republikanci in demokrati brez rokavic izbirajo svojega predsedniškega kandidata. Čeprav sta pred delegati nastopila dva povsem različna tipa politikov, ki sodita v različna tabora ljudske stranke, močna zmaga Webra kaže, da se je sicer načeta EPP odločila za strnitev vrst s kandidatom, ki ga je pred kongresom podprlo vseh osem predsednikov vlad iz vrst EPP v evropskem svetu ter predsednik komisije Juncker. »Enotnost, enotnost, enotnost« je bila mantra predvolilnega kongresa ljudske stranke.
Liberalnemu krilu pripadajoči Alex Stubb je na njem vendarle dočakal soočenje s konservativnejšim Webrom, ki se je vse do kongresa izogibal njegovim pozivom k javnemu soočenju mnenj. Na kongresu sta pod vodstvom podpredsednice evropskega parlamenta Mairead McGuinness uprizorila duel, ki pa je bil bolj podoben gentlemanskemu predstavljanju pogledov kot dejanskemu kritičnemu soočenju političnih stališč.
Takšen razplet ni presenetljiv. Stranka je imela ob razkazovanju notranje demokracije namreč zgolj en cilj – izogniti se trenjem zaradi vprašanj, povezanih z vladavino prava, evropskimi vrednotami in usodo madžarskega premiera Viktorja Orbana. Ta je v minulih mesecih razklal vrste EPP s svojim zatiranjem nevladnih organizacij, ksenofobno-rasistično politiko do migrantov in večletnim popolnim podrejanjem države stranki Fidesz. Stubb je ob začetku kampanje nakazoval, da bi prav glede odnosa do Orbana utegnil z odločnejšim stališčem povleči jasno razliko z Webrom. A so na kongresu njegova stališča zvodenela, čeprav je prav vladavino prava opredelil kot najpomembnejšo točko svojega programa.
EPP z Orbanom naprej
Nezadovoljstvo s politiko Viktorja Orbana, ki je na kongresu sedel med drugimi predsedniki vlad iz vrst EPP, je bilo še posebej vidno septembra v evropskem parlamentu. Takrat je namreč parlament podprl zelo kritično poročilo Judith Sargentini o izginjanju vladavine prava na Madžarskem in evropski svet pozval, naj proti Madžarski zaradi sistematičnih kršitev vladavine prava uvede enak postopek kot proti Poljski. Poročilo in poziv k uvedbi »jedrske opcije« proti Madžarski je takrat podprlo 115 poslancev EPP (57 odstotkov), kar je pomenilo precejšen porast nasprotnikov Orbana v družini ljudske stranke v primerjavi z letom poprej, ko je kritično poročilo o vladavini prava na Madžarskem podprlo zgolj 34 odstotkov njihovih poslancev. Tudi Weber, dolgoletni zagovornik Orbana, je septembra, le nekaj tednov po najavi kandidature za prvega kandidata stranke, glasoval za poročilo Sargentinijeve. Podporo Orbanu so takrat odrekli še Angela Merkel, Sebastian Kurz in Jean-Claude Juncker. Medtem ko so nekateri člani EPP pozivali celo k izločitvi Fidesza iz krovne stranke, je Weber svoj glas proti Orbanu takrat opredeljeval kot poziv, da se z dialogom rešijo odprta vprašanja vladavine prava na Madžarskem.
A te delitve se je na kongresu EPP ob odštevanju do majskih volitev in slabih volilnih projekcijah poskušalo pomesti pod preprogo. Bolje je, da »enfant terrible« ostane v stranki, je menil njen predsednik Joseph Daul. Kongres je sprejel tudi precej splošno resolucijo, v kateri pozivajo k spoštovanju evropskih vrednot, ohranjanju akademske svobode in enakopravni obravnavi nevladnih organizacij. Čeprav resolucija ni neposredno omenjala Madžarske, je veljala prav njej. Kot morebiti zadnje opozorilo Budimpešti naj bi z njo pomirili kritike, ki so zahtevali ostrejši nastop proti Orbanu.
