Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans bo kandidat evropskih socialistov (PES) za predsedovanje evropski komisiji na evropskih volitvah maja prihodnje leto. Druga najmočnejša stranka v evropskem parlamentu se je sprva odločila za odprto kandidacijsko listo za položaj tako imenovanega spitzenkandidata pred decembrskim kongresom v Lizboni, a si je potem edini Timmermansov tekmec, Slovak Maroš Šefčovič premislil in v ponedeljek podprl Nizozemca, ki je podpredsednik sedanje komisije, odgovoren za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose, pravno državo in listino o temeljnih pravicah. »Fransu želim vso srečo v teh zahtevnih časih. Hkrati sem pripravljen z njim tesno sodelovati,« je Šefčovič, prav tako podpredsednik evropske komisije, sicer zadolžen za energetiko, sporočil predsedniku PES Sergeju Staniševu.
Populisti mešajo štrene
Timmermans velja za desno roko predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in tudi za najbolj izpostavljenega komisarja v bruseljski bitki z evropskimi vladami, ko gre za vprašanje spoštovanja pravne države. Dokaj uspešno se kosa z evropskimi populisti, postal je trn v peti vladajočih desničarjev na Poljskem in Madžarskem, precej pripomb na njegov račun prihaja tudi iz Romunije. Po objavi njegove kandidature, ki pa v primeru volilnega uspeha PES še ne prinaša avtomatično položaja predsednika evropske komisije, saj ga še vedno na koncu predlaga evropski svet, je bilo v samih vrstah socialistov nekaj pomislekov. Tehtali so namreč, ali jim še vedno najbolj priljubljen nizozemski politik v evropskem prostoru s svojo odločno držo morda ne odnaša glasov v drugih članicah in posledično prinaša še manjši izplen na volitvah, kot jim ga že zdaj napovedujejo ankete. Vzpon populistov namreč postavlja pod vprašaj tudi njihov položaj druge najmočnejše stranke v evropskem parlamentu za evropsko ljudsko stranko (EPP), ki si s svojim še neizbranim prvim kandidatom še vedno lahko obeta, da bo ta postal predsednik evropske komisije.
Tehtnica na strani Webra
EPP bo svojega kandidata za šefa komisije izbirala na dvodnevnem kongresu v Helsinkih, ki se začenja danes z razpravo na okrogli mizi o novi socialni pogodbi za Evropo in v nadaljevanju o za vse Evropejce dostopni digitalizaciji. Prvega kandidata bo izbirala jutri zvečer med bivšim finskim premierjem Alexandrom Stubbom in vodjo EPP v evropskem parlamentu, Nemcem Manfredom Webrom. Stubb velja za liberalnejšega politika in volilce poziva, naj volijo z glavo, ne s srcem. Favorit pa je vendarle Weber s svojimi konservativnejšimi stališči tudi do migracij. Je tudi bolj po volji struje, ki je med drugim naklonjena madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in njegovim pogledom na EU.
Webra podpirajo tudi slovenske stranke v EPP SDS, NSi in SLS. Glasovalno pravico bo imelo nekaj več kot 750 delegatov, med njimi 20 iz treh slovenskih strank, med ključnimi udeleženci kongresa pa so tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik evropskega sveta Donald Tusk, predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, nemška kanclerka Angela Merkel in glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier.
Druge stranke v evropskem parlamentu svojih kandidatov še niso predstavile ali jih niti ne bodo, vse pa menijo, da bi moral biti Junckerjev naslednik prvi kandidat stranke z največjo podporo na majskih volitvah. Več nacionalnih voditeljev se z njimi ne strinja in zagovarjajo svojo pravico, da na koncu izberejo nekoga, ki mu bo zagotovljena najširša podpora novoizvoljenih poslancev, ki ga morajo na koncu potrditi. Kako se bo izbira vodje izvršne oblastne veje EU končala, bo zato ostalo volilcem nejasno, odprte pa so možnosti, da evropsko komisijo v naslednjem mandatu vodi nekdo, ki se med strankarskimi kandidati sploh ne pojavlja. Med drugimi se tako že omenjajo Michel Barnier, danska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager in pa francoski predsednik Emmanuel Macron, zdaj pa tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
