Ni treba biti zdravnik, da bi opazili, da se povečuje število alergij, dihalnih težav, nemirnosti pri otrocih, v stanovanjih so težave z vlago vedno pogostejše … Najnovejše raziskave kažejo, da imamo zdravilo pred nosom, a smo ga dolgo podcenjevali. Rešitev je naravna dnevna svetloba.
Deborah Burnett, uveljavljena ameriška strokovnjakinja za zdravje v bivalnih prostorih, je pred kratkim gostovala na prvi konferenci o dnevni svetlobi v Sloveniji in pomen naravne svetlobe opisala zelo slikovito: »Dnevno svetlobo bi po učinkovitosti lahko primerjali s farmacevtskimi izdelki. Ima podobne učinke kot zdravila in poživila, denimo kava, alkohol, celo marihuana … Za zdravje človeka je naravna svetloba vitalnega pomena in ne moremo je nadomestiti z nobeno umetno svetlobo!«
Dnevna svetloba je dinamična
V nasprotju z umetno svetlobo se naravna dnevna svetloba nenehno spreminja. Ne le da se od sončnega vzhoda do zahoda spreminja njena moč, ampak jo ob različnih urah dneva sestavljajo tudi različne količine posameznih valovnih dolžin. Dnevno svetlobo namreč tvorijo vsi spektri in vse valovne dolžine elektromagnetnega valovanja. Razmerja med UV-žarki, infrardečo svetlobo, vidnim spektrom in radijskimi valovi se skozi dan spreminjajo, presenetljivo pa je, da na človeka enako pomembno vplivajo tudi tiste valovne dolžine, ki jih oko ne zazna. Naše telo jih namreč občuti tudi skozi kožo in skozi zaprte veke.
Za naše zdravje potrebujemo vse spektre in vse valovne dolžine, umetna svetloba v stavbah pa je ves čas enaka. Edino naravna svetloba je tista, ki zares podpira naše zdravje, dolgoživost in vpliva celo na reprodukcijo. Investitorji in načrtovalci stavb bi morali prenehati razmišljati o sončni svetlobi kot o nečem, kar je le vizualno. V resnici gre za veliko več kot to – dnevna svetloba je vir življenjske moči.
Svetlobe ne gledamo, ampak jo uporabljamo
»Svetloba je energija, ki je namenjena, da jo človeško telo uporablja in ne gleda,« trdi Deborah Burnett in to utemeljuje z dejstvom, da naše oči niso zasnovane za gledanje v sonce, niti v bleščeče objekte, pač pa je naše telo naravnano tako, da za optimalno delovanje potrebuje spreminjajočo se svetlobo oziroma svetlobne informacije, ki prihajajo z obzorja. Tudi zato je počutje za delovno mizo ob oknu, s katerega imamo odprt pogled navzven in ki nam omogoča spremljanje dneva, veliko boljše kot v notranjosti prostorov.
Še več: za odlično počutje v prostorih je izjemno pomembna tudi zenitalna svetloba ali svetloba, ki prihaja od zgoraj. Gibanje senc, premikanje svetlobe po prostoru in izmenjevanje svetlih in temnih predelov so za dojemanje bivalnega prostora ključnega pomena. Pri tem gre seveda upoštevati tudi odsevnost pohištva, odblesk tal, odbojnost svetlobe od sten in podobno, saj vse to pozitivno vpliva na počutje v prostoru, a razlog za dobro počutje niso barve, niti vidna svetloba, pač pa gibanje te svetlobe.
Šest dimenzij naravne svetlobe
Naravna dnevna svetloba torej ne pomeni le vidne svetlobe, pač pa vključuje vsa elektromagnetna valovanja in ima kar šest dimenzij, od intenzitete in trajanja, do razlik v spektralni sestavi skozi dan in lokacije na zemeljski obli, kjer svetlobo sprejemamo. Čeprav se človeštvo že dolgo zaveda svoje odvisnosti od sončeve svetlobe, strokovnjaki šele v zadnjem času utemeljujejo, da je za to odgovoren človeški cirkadiani sistem, ki bi ga lahko primerjali z operacijskim sistemom v računalniku. Brez njega nič ne deluje prav in brez naravne svetlobe zbolimo.
»Odsotnost naravne sončne svetlobe je neposredno povezana s pojavom bolezni, kot so rak, avtoimunske bolezni, diabetes, debelost, bolezni presnove,« pojasnjuje Deborah Burnett. Telo absorbira sončne žarke vse od sončnega vzhoda. S tem, ko sonce začne svojo pot čez obzorje, povzroči, da se 12 ur pozneje v jetrih tvori vitamin D3, ki je glavni kurir sporočil za našo biološko uro. Ta nam sporoča, ali je čas za vstajanje in dnevno aktivnost ali za spanje. V prav vsaki celici človeškega telesa je vsebovana biološka ura, povezana z dojemanjem dneva in noči ter letnih časov.
