Ne nekaterih mejnih prehodih na Madžarskem, v Grčiji in v Latviji, ki vodijo v območje Schengena bo potnike, ki vstopajo v Evropsko unijo, pričakal virtualni carinik. Umetna inteligenca bo preverjala vašo identiteto in tovor, če pa bo pri tem uspešna, bi lahko postala stalni del mejnega postopka. Program iBorderCtrl so razvili na angleški Univerzi Manchester Metropolitan. Stal je 4,5 milijonov evrov, financira pa ga Evropska unija.
Potnika bo na računalniškem zaslonu pričakal virtualni carinik. Postavljal vam bo vprašanja o kraju in letnici rojstva, namenu obiska, in če imate na »kaj za prijaviti«, kot na meji navadno sprašujejo. Ob odgovorih bo preverjal obrazno mimiko in analiziral, če odgovarjate po resnici.
»Umetna inteligenca bo s pomočjo videokamere analizirala 38 točk na posameznikovem obrazu. Na podlagi obrazne mimike bo presodila, če laže, v tem primeru bo vmes posegel človeški uslužbenec,« je dejala raziskovalka Keeley Crockett, sodelavka pri projektu. »Če pa bo sistem zaključil, da potnik govori resnico, mu bo izdal posebno kodo, ki jo bo kasneje moral prisloniti ob čitalnik, in zapornica za prečkanje meje se bo odprla,« je še dodala.
Takšni sistemi so pogosto površni in neustrezni
Sistem so zaenkrat preizkusili na 32 ljudeh. Kot pravijo ustanovitelji projekta je nujno, da se v ta praksi zdaj čim prej preizkusi, da bi lahko dosegli čim višji odstotek točnosti. Njihov cilj je 85-odstotna natančnost, a glede na to, da v Evropo letno vstopi okoli 700 milijonov ljudi, to ni odstotek, da bi se pri mejni kontroli lahko zanašali izključno na umetno inteligenco.
»Menim, da je takšna tehnologija del širšega trenda, ki se trenutno dogaja po svetu. To je uporaba površnih, avtomatiziranih in na trenutke nerazumljivih sistemov za presojanje, ocenjevanje in klasificiranje ljudi. To ni dobra ideja, « pravi Frederike Kaltheuner, programer pri podjetju Privacy International.
Nedolžnost potrebno dokazovati
»Tudi tradicionalni detektorji laži pogosto napačno obdolžujejo nedolžne ljudi. Ni dokazov, da bi takšna umetna inteligenca to preprečila, še posebno, če je bila testirana na 32 ljudeh,« dodaja Kaltheuner. Tudi analize algoritmov, ki jih je opravil MIT (Tehnološki inštitut Massachusettsa) kažejo, da imajo tehnologije pogosto težave predvsem pri analiziranju ženskih in temnopoltih obrazov. Njihovi podatki kažejo na to, da tudi algoritmi, ki so jih izdelala večja tehnološka podjetja, kot na primer IBM in Microsoft, reproducirajo predsodke.
Še tako majhne napake v sistemu bi pomenile, da bo moralo zdaj tisoče ljudi dokazovati svojo nedolžnost. »In to samo zato, ker je tako ocenil robot,« je še dejal Kaltheuner. Raziskovalka pri projektu Keeley Crocket pa nasprotno meni, da bo sistem v prihodnosti lahko tudi do 100-odstotno natančen, saj se bo učil iz izkušenj.
Glavni cilj projekta naj bi bil ugotoviti, ali lahko tak sistem pospeši prehajanje, izboljša varnost zunanjih meja EU in poveča učinkovitost dela mejne policije v državah članicah.
