V okviru raziskave so znanstveniki z univerzitetne klinike za nevrologijo in medicino v Innsbrucku spremljali 100 moških in žensk med spanjem. Merili so njihove možganske valove, premike oči, napetost mišic na bradi, rokah in nogah, različne parametre dihanja in srčno aktivnost ter prisluškovali, kakšne zvoke oddajajo.
S tem so lahko zaznali majhne premike mišic, ki sicer s prostim očesom niso vidni, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA pojasnila sodelavka vodje raziskave Ambra Stefani. Deloma je šlo pri tem le za drobne trzljaje, včasih pa so speči na primer tudi nekoliko dvignili nogo. V povprečju so zaznali deset takšnih gibov na uro - v živahnem obdobju spanja (t. i. REM fazi) nekaj več kot v mirnem obdobju spanja (t. i. neREM fazi). »Večjih kompleksnejših gibov pri zdravih ljudeh v živahnem obdobju spanja ne sme biti,« je dejala Stefanijeva. V tej fazi spanja, za katero so značilne tudi sanje, namreč mišice mirujejo.
Bistveno večje število majhnih gibov, kot je povprečje pri zdravih ljudeh, ali večji premiki v živahnem obdobju spanja pa so lahko znak motenj v tej fazi spanja, je dodala. To bi bil lahko eden od prvih znakov Parkinsonove bolezni.
Nova spoznanja glede pogostosti premikanja med spanjem nameravajo zdaj vgraditi v smernice mednarodne skupine za raziskave motnje spanja, da bi lahko v prihodnosti na podlagi števila gibov med spanjem postavili diagnozo.
