Kar se je spomladi na državnozborskih volitvah pripetilo Socialnim demokratom in stranki Andreja Čuša/Zelenim Slovenije v Ljubljani Center, se je zdaj ponovilo na Ptuju. Občinska volilna komisija je med pregledovanjem evidentiranih imen ugotovila, da se na kandidatnih listah za mestni svet podvaja ista kandidatka, Lidija Herega. Njeno dvojno kandidiranje za SDS in SNS ne bo imelo hujših posledic za lokalna odbora parlametarnih strank, volilna komisija jo je zgolj črtala z liste nacionalne stranke, na kateri je bila uvrščena na 14 mestu.

»Ne vem točno, kako se je to lahko pripetilo, gospa Herega nam trdi, da je podpisala samo nam. A to zdaj niti ni več bistveno,« nam je razložila Helena Neudauer iz mestnega odbora SDS. »V skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča gre zgolj za napako kandidatke. In ker je bila naša kandidatna lista potrjena na organih stranke pred listo SNS, gospa Herega ostaja naša kandidatka, z liste SNS pa so jo črtali.« Na listi kandidatov SDS je uvrščena na 24. mesto.

Ptujska volilna komisija je že v soboto izdala tozadevno odločbo, nam je potrdil njen predsednik Martin Kukovič. Po njegovih besedah zaplet z dvojno kandidatko Herego v nobenem primeru ne bi imel hujših posledic za listo SNS, saj tudi brez Ptujčanke izpolnjuje spolne kvote.

A četudi ta kvota ne bi bila izpolnjena, lista bržkone ne bi izpadla iz volilne tekme, izhaja iz spomladanske sodbe vrhovnega sodišča. Maja letos je pritrdilo pritožbi stranke Andreja Čuša in Zelenih Slovenije, ki jima je grozil padec kandidatne liste v volilni enoti Ljubljana Center. Na njihovem seznamu se je namreč znašla Milena Babič, ki pa je poprej že privolila h kandidaturi pri Socialni demokratih. Ker so organi SD prvi potrdili svojo listo kandidatov, je Babičeva obstala na njihovem seznamu, s Čuševe liste pa je bila črtana, je odločila državna volilna komisija, temu pa je prikimalo tudi vrhovno sodišče. Babičeva je bila sicer dolgoletna članica Zelenih, do lani tudi podpredsednica stranke, sedaj pa je članica SD.

Po oceni vrhovnega sodišča je neveljavnost kandidature kandidata, ki kandidira na več listah, napaka posamične kandidature, ki omogoča zavrnitev liste le glede posameznega kandidata ne glede na to, da lista po ugotovitvi neveljavnosti kandidature ne izpolnjuje predpisane zastopanosti spolov. Zakon o volitvah v državni zbor pa ne vsebuje določbe, ki bi izrecno določala zavrnitev liste kot celote v primeru, ko ta ne ustreza več predpisani spolni kvoti zaradi naknadno ugotovljene neveljavnosti posamezne kandidature, so v sodbi zapisali vrhovni sodniki.

Na razplet volitev ta zgodba ni imela vpliva. V državni zbor nista bila izvoljena ne Babičeva ne Čuševa stranka.