»To je naš največji uspeh na svetovnih prvenstvih. Uvrstitev v finale so bile naše sanje. Pritisk je bil velik, a smo ga uspešno premagali, upam, da bo tako tudi v finalu. Kdo bo naš tekmec tam, mi ni važno, Kitajska in Italija imata različen stil igre, toda mi se s tem ne obremenjujemo. Tako kot danes bomo tudi jutri dali vse od sebe,« je po polfinalni tekmi dejal selektor Srbije Zoran Terzić.
Junakinja dvoboja je bila Tijana Bošković, ki je dosegla 29 točk. Srbkinje, ki so prvo medsebojno tekmo na prvenstvu proti Nizozemkam izgubile, a s porazom takrat niso izgubile ničesar, so imele nekaj manjših težav le pri sprejemu, servisi Nizozemk so bili za malenkost udarnejši. A to ni bilo odločilno, saj so bile v vseh drugih elementih olimpijske podprvakinje boljše. Srbkinje so doslej na svetovnih prvenstvih osvojile le eno kolajno, leta 2006 so bile prav tako na Japonskem tretje. Pri Nizozemkah je Lonneke Sloetjes dosegla 23 točk.
Italijanke zapravile kar nekaj zaključnih žog
Kitajska in Italija sta se prav tako na svetovnem prvenstvu že merili, takrat je bila Italija boljša, Italijanke pa so zmagale tudi na doslej edinem medsebojnem dvoboju v polfinalih svetovnih prvenstev, to je bilo leta 2002, ko so tudi osvojile svojo edino zlato kolajno v zgodovini. Kitajska je lovila svoj šesti finale, doslej so bile dvakrat zlate in trikrat srebrne.
Pri tem lovu pa je bila neuspešna, po dramatičnem obračunu so se zasluženo veselile Italijanke. Ti so gladko dobile prvi niz, z 2:1 vodile po treh, že četrtem v končnici zapravile nekaj priložnosti, a se rešile v petem. Tudi v njem so že že vodile s 14:12, nato zapravile tri zaključne žoge, četrte pa ne. Od tekmic so naredile predvsem manj napak, to še posebej velja za napad.
