Celjski zdravstveni dom je tako med prvimi pri nas dobil priložnost, da omogoči uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi za prebivalce Celja, Štor, Vojnika in Dobrne. Na razpisu jim je v ta namen uspelo pridobiti okoli 2,5 milijona evrov finančnih sredstev iz Evropskega socialnega sklada, del denarja pa bo prispevalo tudi ministrstvo za zdravje.
»Še pomembneje pa je, da bomo s tem denarjem zagotovili 17 novih delovnih mest in zaposlili tako srednje medicinske sestre, diplomirane socialne delavke, diplomirane delovne terapevte kot diplomirane fizioterapevte, magistre kineziologije, socialne oskrbovalke in bolničarje negovalce, obnovili oziroma uredili delovne prostore, kupili vso potrebno delovno opremo, od računalnikov do avtomobilov, ter poskrbeli za potrebna izobraževanja zaposlenih in širše javnosti,« pravi direktorica celjskega zdravstvenega doma Alenka Obrul.
Od svetovanja do rehabilitacije
S tem projektom bo celjski zdravstveni dom kot nosilec poskušal povezati različne oblike zdravstvene in socialnovarstvene pomoči starejšim in drugim pomoči potrebnim osebam v enotno mrežo. Storitve domske oskrbe bodo izvajali skupaj z domom Sv. Jožefa v okviru izvajanja storitev na domu, Centrom za socialno delo Celje v okviru programa zagotavljanja pomoči družini na domu in psihosocialne podpore uporabnikom ter javnim zavodom Socio v okviru zagotavljanja socialne pomoči uporabnikom različnih starostnih skupin.
Vsi omenjeni imajo že zdaj mrežo prostovoljcev in med seboj sodelujejo, v času izvajanja projekta pa bodo iskali še boljše rešitve tam, kjer se bodo pokazale določene potrebe. Oskrbo doma bodo torej nadgradili, obenem pa uporabnikom storitev pomoči na domu, njihovim svojcem in neformalnim oskrbovalcem svetovali, kako prilagoditi neko bivalno okolje, da bo do uporabnikov bolj prijazno, obenem pa jim ponujali tudi psihosocialno podporo in rehabilitacijo.
Tudi na Celjskem se prebivalstvo stara
Delež starejših se tudi v Mestni občini Celje in širši okolici nenehno veča, kar pomembno vpliva tako na ekonomsko kot tudi socialno in zdravstveno podobo regije. »Lani je v celjski regiji živelo 64.600 prebivalcev, od tega je 20 odstotkov starejših. In po starostni strukturi prebivalstva se celjska regija uvršča med predele s staro populacijo, saj imamo več kot 19 odstotkov starih nad 65 let, od tega jih kar 76 odstotkov živi v samem Celju,« postreže s statističnimi podatki, ki kažejo, da se starostna populacija od leta 1995 nenehno povečuje, strokovni vodja zdravstvenega doma Marko Drešček.
In dodaja, da bodo v ta projekt vključeni vsi, stari več kot 18 pa do 118 let, ki trenutno morda ne morejo izkoristiti vseh možnosti, da bi bili bolj samostojni. »Dejansko pa ta projekt ni nekaj novega, je le nadgradnja že obstoječih storitev, kakršna je denimo patronažna služba,« še pove Drešček.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je dejstvo
Klavdija Kobal Straus, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje ob tem dodaja: »Zavedati se moramo, da se staramo vsi in da bomo vsaj nekaj let potrebovali pomoč drugih. Pri uveljavljanju pravic do zdravja pa smo v Sloveniji priča velikim razlikam, saj so nekateri zelo prikrajšani.«
Zato so tovrstni pilotni projekti pomembni, saj nam bodo dali odgovore na to, kaj ljudje v resnici potrebujejo in pomagali odkriti pomanjkljivosti. Sicer pa zakona o dolgotrajni oskrbi še vedno ni, a Kobal-Strausova meni, da vprašanja »zakon da ali ne« ni več, saj je ta nujen v dobro vseh državljanov. Res pa bo za sprejetje potrebnega še nekaj političnega konsenza.
