Po podatkih Združenih narodov se je od leta 1950 do danes število starejših na svetu potrojilo. Do leta 2050 se bo to zgodilo še enkrat. Predvidevajo, da bo do leta 2020 v razvitih državah živelo 21 odstotkov ljudi, starejših od 60 let. S starajočim se prebivalstvom se bo spreminjala tudi hrana. Še posebno je to pomembno, ker je raziskava v britanskih domovih za ostarele pokazala, da je skoraj tretjina oskrbovancev podhranjena, kar velja zlasti za tiste, ki trpijo za demenco. Pa ne zato, ker jim ne bi dajali hrane, pač pa ker so izgubili čustveno vez s hrano. Veliko jih ima tudi težave z žvečenjem in požiranjem. Pomanjkanje hrane seveda sproži verigo zdravstvenih problemov, od oslabljenega imunskega sistema do šibkosti, zaradi katere je lahko več padcev. Zaradi tega je britanska vlada že pred sedmimi leti začela projekt Življenje z demenco, v katerem skušajo skupaj z oblikovalci najti nov način oblikovanja stvari vsakdanjega življenja, primeren za ostarele in dementne. Sem sodi tudi hrana. Pa ne le priprava hrane, primerne za starejše, temveč tudi tehnološke in oblikovalske rešitve, ki bi starejšim obudile veselje do prehranjevanja.

Vonj, ki zbudi tek

Ena takih je napravica ode, ki so jo oblikovali v oblikovalskem studiu Rodd in pred kosilom ljudem z demenco s pomočjo vonja vzbudi zanimanje za hrano z obuditvijo spominov na otroštvo. Za zdaj so izdelali deset kombinacij vonjev tipične britanske hrane, če bo povpraševanje, bodo izdelali še druge vonje, prilagojene drugim kulturnim okoljem in posameznikom. V raziskavi, ki so jo opravili s prototipom naprave v enem od britanskih domov za starejše, je več kot polovica varovancev, ki so pred kosilom uporabljali spominski vonj hrane iz otroštva, po treh mesecih uporabe začela pridobivati težo.

Drugačen problem s prehranjevanjem imajo starejši, ki ne morejo žvečiti in požirati hrane. Ti so navadno popolnoma odtujeni od užitka prehranjevanja, saj jim ponujajo le pretlačeno hrano ali jih hranijo celo po cevkah. Nizozemski oblikovalki Louise Knoppert se je zdelo nečloveško, da so zaradi tega prikrajšani za okus hrane. Zato si je zamislila, kako bi ponovno lahko podoživeli okus hrane. Izdelala je škatlo, imenovano proef, v kateri je devet majhnih pripomočkov, s katerimi lahko vzbudijo vsa občutja, povezana s hrano. Denimo eden od njih je dip, ki uporabniku omogoča, da prenese okus v usta. Dovolj je, da se s to napravico uporabnik dotakne hrane, jo nato podrgne po jeziku in začutil bo pravi okus hrane.

Pireji v obliki zrezka

S predelovanjem hrane za starejše se veliko ukvarjajo tudi na Japonskem. V neki restavraciji v Jokohami strežejo menije, posebej prilagojene za starejše, ki imajo težave z žvečenjem in požiranjem. Tudi ocvrtke spremenijo v pire, seveda s pravim okusom. V nekaterih japonskih domovih za ostarele imajo zaposlene kuharske mojstre, katerih naloga je iskati načine, kako bi pretlačeno hrano spremenili v nekaj, kar bi kar se le da spominjalo na hrano, ki so jo oskrbovanci jedli kot mladi. Pire spreminjajo v narezano zelenjavo ali ribje fileje.

Podoben projekt je pred tremi leti podprla tudi evropska komisija. V tem primeru so pretlačeno hrano s pomočjo 3D-tiskalnikov spreminjali v oblike, kot jo ima normalna hrana, denimo v zrezek z grahovo omako. Prav hrana, izdelana s pomočjo 3D-tiskalnika, se zdi ta hip kot možnost z največjim potencialom. Nemško podjetje Biozoon v ta namen na trgu že ponuja posebne sestavine v prahu, ki sta jih izdelala kuharska mojstra Markus Biedermann in Herbert Thill. Nutricistično so sestavine prilagojene starejšim, z njimi je mogoče natisniti vsaj na pogled popolno kosilo, s pomočjo financiranja nemške vlade pa hrano iz njih poskusno strežejo v petih domovih za ostarele.