Evroatlantski teden premierja Marjana Šarca se je danes končal z obiskom Berlina, kjer se je srečal s kanclerko Angelo Merkel in predsednikom parlamenta Wolgangom Schäublom. »Nekateri pravijo, da smo preveč proameriški. Mislim, da nismo. S tem obiskom sem dal signal, da ostajamo proevropski,« je po obisku v najpomembnejši slovenski gospodarski partnerici zadovoljno dejal premier Šarec. Kanclerka je pogovore s premierjem opisala kot zelo dobre in kot dobro osnovo za nadaljevanje prijateljskega sodelovanja.
Med političnimi in gospodarskimi temami srečanja v njenem uradu so po besedah Merklove prevladovali pogovori o tesnem sodelovanju pri pripravi zasedanj evropskega sveta v naslednjih mesecih, kjer bo pomembna tema predvsem brexit. »Oba upava, da bo razprava konstruktivna in da se ne bomo zapletali pri istih vprašanjih,« je o iskanju dogovora z Veliko Britanijo strnil premier Šarec. Po njegovem mnenju je treba na pogajanja gledati realno in jih izpeljati do konca, tako pa bi se morala obnašati tudi Velika Britanija.
Želja po krepitvi gospodarskega sodelovanja
Slovenija in Nemčija že dolgo sodelujeta, sta poudarila tako Šarec kot Merklova. Zlasti tesno v letih 2007 in 2008, ko so bile Nemčija, Portugalska in Slovenija v trojki predsedujočih držav EU, ki so si žezlo Unije podajale v polletnem taktu. Podobno je pričakovati od druge polovice leta 2020, ko se bodo na čelu EU vnovič zvrstili uradni Berlin, Lizbona in Ljubljana. »Evropo je treba graditi na temeljih sodelovanja. Graditi je treba predvsem na odnosih, v katerih ne pričakuješ zgolj, da boš nekaj dobil, ampak je treba tudi nekaj prispevati v skupnost, da deluje. Nikakor ne želimo biti država, ki bi od Evropske unije hotela zgolj koristi, temveč ji želimo tudi nekaj dati,« je dejal Šarec in omenil predvsem slovensko poznavanje regije Zahodnega Balkana. »Smo poznavalci Balkana. Kadar nas bo kdo povprašal po mnenju, ga bomo radi izrazili.«
Pogovor v uradu kanclerke ob reki Spree se je dotikal tudi gospodarskih vprašanj. Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo, našo največjo gospodarsko partnerico, od leta 2013 ponovno raste. Slovenski izvoz v Nemčijo vselej prekaša uvoz (lani je Slovenija v Nemčijo izvozila za 5,7 milijarde, uvozila pa za 5,2 milijarde evrov blaga). »Glede na to, da je Slovenija manjša država, je blagovna menjava v skupni vrednosti 12 milijard evrov zelo dobra. Naši avtomobilski in tehnološki industriji sta močno medsebojno prepleteni. Slovenija pa z vidika nemškega gospodarstva predstavlja tudi zanesljivo investicijsko okolje,« je dejala Merklova in pristavila, da sicer še obstajajo možnosti za izboljšanje blagovne menjave med državama.
Ponujena pomoč za implementacijo razsodbe
Beseda je seveda nanesla tudi na izvajanje arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kanclerka je na tiskovni konferenci o tej temi spregovorila kar sama, ne da bi bila izzvana z novinarskim vprašanjem. Sporočilo Nemčije, ki sicer podpira arbitražno razsodbo in ocenjuje, da njena neuresničitev negativno vpliva tudi na druge odprte spore na Zahodnem Balkanu, ni pomenilo odklona od njenih dosedanjih stališč.
»Nemčija bo podpirala vsa prizadevanja, da se razreši mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Oba akterja pa bi morala to v prvi vrsti storiti sama. Glede na vse druge probleme tega sveta bi bilo zaželeno, da se ta problem uredi,« je dejala Merklova. Premier Šarec je njene besede razumel podobno kot Junckerjevo ponudbo: da se namreč ponuja pomoč za dogovor o implementaciji arbitražne razsodbe. »Kanclerka ne more igrati mediatorja. To je bilo sodišče. Kanclerka lahko pomaga tako, da pove, da je treba sodbo spoštovati in jo implementirati,« je po tiskovni konferenci še dejal Šarec. S kanclerko sta se po njegovih besedah strinjala, da je treba to vprašanje urediti, ker bo precedens za preostali Balkan.
