Številke se tu in tam sicer razlikujejo, toda v splošnem javnomnenjske poizvedbe soglasno napovedujejo: po volilni nedelji na Bavarskem ne bo nič več tako, kot je bilo. Vladajoča Krščansko-socialna unija (CSU) naj bi v primerjavi z deželnimi volitvami pred petimi leti izgubila več kot četrtino volilcev, Zeleni naj bi jih več kot podvojili, za njima pa naj bi tretja najmočnejša stranka v svojem prvem naskoku na bavarski parlament postala desnopopulistična Alternativa za Nemčijo (AfD). Socialni demokrati (SPD) ne bi smeli biti presenečeni, če bodo imeli na koncu najmanj poslancev v deželnem zboru in bo pred njimi tudi stranka Svobodnih volilcev (FW).
Polom za zvezna koalicijska partnerja
V številkah izraženo to pomeni naslednje: CSU naj bi s 47 padla na 33 odstotkov volilnih glasov, Zeleni naj bi jih dobili približno 18, AfD 14, FW približno 11, SPD pa 10 ali še nekaj manj, medtem ko bodo liberalci (FDP) in Levica verjetno dolgo v nedeljsko noč napeto čakali, ali se jim je posrečilo prestopiti deželnozborski prag.
Če so javnomnenjske ankete vsaj približno točno povzele razpoloženje bavarskih volilcev, bo to pravcati politični potres s posledicami tudi na zvezni ravni. Predsednik CSU in nemški notranji minister Horst Seehofer se po takšnem polomu z verjetnostjo, ki meji na gotovost, ne bo mogel obdržati na nobenem od teh položajev. Prav tako je vprašanje, ali ne bi Pirova zmaga odnesla Markusa Söderja, bavarskega ministrskega predsednika iz vrst CSU. Z drugimi besedami, bavarsko krilo koalicijske konservativne Unije kanclerke Angele Merkel bi se naslednje mesece ukvarjalo predvsem s seboj (in malo še s sestavljanjem deželne koalicije), to pa bi močno ohromilo delo že do sedaj ne prav zelo opravilno zavzete zvezne vlade.
V še globljem vrtincu samospraševanja, ali naj vztraja v berlinski koaliciji, pa se bo glede na napovedi po bavarski nedelji znašla tudi SPD. Če jo bodo Zeleni tako zlahka prehiteli po levi, bo namreč postalo več kot očitno, da so socialni demokrati izgubili stik s tistim delom volilnega telesa, ki naj bi bil tradicionalno njihov, zaradi česar se bodo zahteve baze po izstopu iz velike koalicije še okrepile. Predsednica socialnih demokratov Andrea Nahles je včeraj v pogovoru za tednik Zeit priznala, da se tega zaveda, saj je tudi sama prvič odkrito podvomila, da se SPD še splača vztrajati v koaliciji, ki se nikakor ne more umiriti in lotiti resnega dela.
Odtujenost in samozadostnost
Razlogov za napovedani potres je seveda več in med njimi ni nepomembno, kako – po prevladujoči oceni namreč slabo – deluje velika koalicija na zvezni ravni. V tem okviru je predvsem kupčkanje okoli zdaj bivšega šefa obveščevalne službe Hans-Georga Maassna razgalilo odtujenost in samozadostnost vladajočega političnega razreda, zaradi česar sta tako CSU kot SPD na Bavarskem po ugotovitvah raziskovalcev javnega mnenja volilce izgubljali na vse strani, tako proti Zelenim kot proti AfD. In ko gre za slednjo: Bavarska bo predzadnja zvezna dežela, ki bo desne populiste dobila v deželni zbor. Kot zadnji ji bo po napovedih sledil Hessen čez dva tedna.
