Po sprejemu z vojaškimi častmi in krajšem pogovoru sta si Stoltenberg in Šarec v družbi zunanjega ministra Mira Cerarja, obrambnega ministra Karla Erjavca, zunanjepolitičnega svetovalca Romana Kirna in veleposlanika Slovenije pri Natu Jelka Kacina ogledala posebno vajo kopenskega odreda za specialno delovanje. Nad kongresnim centrom Brdo je zakrožil vojaški cougar, iz katerega so z rafali in odmetavanjem vadbenih granat odskočili specialci ter napadli teroristično celico, ki se je skrila v bližnjem poslopju. Po slabih desetih minutah so bili onesposobljeni vsi teroristi, enega preživelega pa so specialci odpeljali s seboj.

Vajo je Stoltenberg z zadovoljstvom spremljal, še bolj pa je moral biti pozneje zadovoljen s povsem nedvoumno Šarčevo zavezanostjo zvezi Nato in povečanju obrambnih izdatkov. Premier Šarec je zagovor za Nato, ki mu je podpora v Sloveniji močno upadla, oblikoval v zgodovinskem loku spominjanja na velike napore vlade Janeza Drnovška, da Slovenija postane članica Nata, vse do priznavanja, da so se varnostne okoliščine v svetu močno spremenile. »Sedemdeset let je bila organizacija uspešna. Ne mečimo stran prizadevanj naših prednikov,« je dejal premier. Gorečega zagovorništva Nata se je loteval sočasno z napovedjo nekoalicijske stranke Levice, da bo bojkotirala nagovor Stoltenberga v parlamentu. »Smo različne stranke in imamo različna mnenja,« je razhajanja z Levico opisal Šarec.

Na dan privrele razlike z Levico

Da javno mnenje ni naklonjeno Natu, je premier poskušal zavrniti s prispodobo brexita. Javnost ga je podpirala, sedaj pa se je vsa Evropa znašla pred neljubimi posledicami. »Gasilci, med katere sodim tudi sam, smo veljali za pijance, ki so dobri za to, da organizirajo veselice. Ko je prišel žled, pa je javno mnenje reklo, da smo heroji,« je menil Šarec in argumentiral, da se z nepričakovanimi dogodki izboljša ugled posameznikov oziroma organizacije. »Kakšna alternativa pa nam ostane? Boljše, kot da se sprašujemo, ali naj ostanemo v Natu, je vprašanje, kaj naj storimo, da bo Nato boljši in bo naš glas bolje slišan,« je v parafraziranju znanih besed Johna F. Kennedyja dejal premier. Generalni sekretar Nata sicer v javni razpravi o članstvu v Natu ni videl večjih težav. »To je znak moči, ne slabosti. Na splošno podpora Natu narašča, saj ljudje vidijo, da živimo v vse nevarnejšem svetu,« je dodal.

Erjavec: »Dva odstotka ne bi smela biti problem«

Sedeži poslancev Levice so med Stoltenbergovim nagovorom v dvorani državnega zbora ostali prazni. Levica je tako še podkrepila svoje nasprotovanje povečanju proračunskih sredstev za obrambo – enemu od kamnov spotike, da ni vstopila v vladno koalicijo. V stranki so ponavljali že znana stališča, da je Nato po koncu hladne vojne postal nepomemben, sredstva, ki naj bi se namenjala za dodaten nakup orožja, pa naj bi se namenila za naložbe v razvoj, zdravstvo, pokojnine, socialo in brezplačne vrtce. »Slovenija ni vojaško ogrožena, je pa ogrožena socialno in razvojno,« je ocenjeval Primož Siter, poslanec Levice. Obrambni minister Karl Erjavec je napovedoval, da bodo poskušali z Levico vendarle najti kompromis glede povečanja obrambnih izdatkov. A po drugi strani se postavlja tudi vprašanje, kje bo koalicija našla denar za povečanje sredstev. Erjavec odgovarja, da je proračun države težak več kot deset milijard evrov. »Dva odstotka ne bi smela biti problem. Brez varnosti ni blagostanja, ni uspešnega gospodarstva in ni normalnega življenja. Če ta država ne more dati dveh odstotkov za svojo varnost, ravnamo precej neodgovorno,« je bil odločen Erjavec.

Do pričakovanega deleža BDP ne bo šlo čez noč

»Če si član nekega kluba, ne moreš uživati zgolj ugodnosti, temveč imaš tudi dolžnosti,« je prepričan Šarec. Sodelovanje z Natom za Slovenijo ne bo prisila, je zagotovil premier in napovedal, da bo Slovenija ohranila sodelovanje v Natovih misijah. »Tudi ko sedemo v avto, se ne privežemo zato, da nas ne bi ustavil policist, temveč zato, da smo varni,« je s slikovito prispodobo, in to ne edino včeraj, nujnost sodelovanja v Natu opisal Šarec. Varnost se po premierjevi oceni lahko hitro poslabša: »Ne smemo misliti, da se ne more zgoditi nič in da smo otok sredi Evrope,« je dejal Šarec.

Čeprav je Šarec po lastnih besedah Stoltenbergu predstavil pot, ki jo nameravamo prehoditi do zneska, ki ga pričakujejo od nas v Natu, pa ni pojasnil, ali to pomeni, da bo Slovenija sedaj hitreje izpolnjevala svoje obveze. Dejal je le, da mora Slovenija povečati obrambne izdatke – ti trenutno znašajo 1,01 odstotka BDP – zaradi sebe, ne pa se sklicevati na druge, da tudi ti ne izpolnjujejo zastavljenega cilja dveh odstotkov. »To je tako kot otrok, ki pride iz šole in reče, da so tudi drugi pisali ena,« je vnovič s prispodobo ocenil Šarec. Da bi dosegli dva odstotka čez noč, pa v slovenskem primeru ne gre računati, je Stoltenberga na realna tla postavil Šarec. Dopustil je možnost, da Slovenija v nekaj letih pride do 1,5 odstotka BDP za obrambne namene. Tolikšen delež BDP je namenjala že pred krizo. Ta cilj je po naših informacijah realnejši kot doseganje dveh odstotkov do leta 2024, k čemur so se sicer vse članice zavezništva zavezale leta 2014.

Izbirati med varnostjo in podnebjem je narobe

Stoltenberg je Slovenijo med obiskom večkrat spodbudil, naj za obrambo prispeva več in izpolni dano obljubo iz leta 2014. Generalni sekretar je spomnil, da so vse države članice dejansko že prenehale rezati obrambne proračune in jih sedaj povečujejo. »To leto pričakujemo, da bo osem držav doseglo 2 odstotka izdatkov za obrambo. Države članice v povprečju sedaj namenijo 1,5 odstotka za obrambo. Slovenija je z enim odstotkom za polovico pod to vrednostjo,« je slovenski zaostanek za povprečjem opisal Stoltenberg.

Na vprašanje, ali bi Nato lahko prepoznal izdatke za soočanje z globalnimi podnebnimi spremembami kot eno največjih groženj varnosti, je generalni sekretar odgovoril takole: »Ne moremo izbirati med investicijami za soočanje z varnostnimi izzivi in s podnebnimi spremembami. Izvesti moramo oboje,« je odgovoril in pristavil, da Nato priznava podnebne spremembe kot varnostni izziv.