Kadar beseda nanese na bosansko kuhinjo, zna vsak našteti čevapčiče in pleskavice, burek in pite, nato pa se že rado ustavi, še preden pridejo na vrsto tarhana, čufte, begova čorba, razne dolme, bosanski lonac, jagnjetina na tisoč načinov ter baklave, hurmašice, tufahije, tulumbe in boza za poplakniti… Ampak v Bosni je slastnih jedi še za malo morje (prav takšno, kot ga imajo Bosanci – podobno kot Slovenci). Računati je treba, da v Bosni poznajo vsaj tri glavne vrste čevapa, če ne upoštevamo kebaba. Beseda sicer izvira iz turščine (kebap), kar je prevzeto iz arabščine (kabab), kar pomeni toliko kot pečen. Poleg običajnih čevapčičev (ki jih v Bosni lahko naštejemo vsaj nekaj vrst) poznajo še hajdučki in hadžijski čevap. Prvega bi lahko prevedli kot razbojniško (hajduk pomeni razbojnik) nabodalo, ki je videti kot večji ražnjič iz različnih vrst mesa, zelenjave, slanine, skoraj raženj, drugega pa kot nekakšen romarski (hadžija pomeni romar) pečeni ragu iz najboljših kosov teletine, gob, paprike, čebule in kajmaka. Kdove, morda se ga prav zato pripravlja v culicah iz papirja, ki spominjajo na popotne, romarske cule.

recept bosanska kuhinja čevap hadžijski čevap