Istoimenski sadeži, rumene jesenske lepotice, ki spominjajo na jabolka, še bolj pa na hruške, izvirajo iz Perzije in so jih že v antiki izredno cenili, tako zaradi okusnosti kot tudi zaradi aromatičnosti (iz njih so pridelovali parfumsko olje) in zdravilnih učinkov. Trdih rumenih plodov resda ni mogoče jesti surovih, zato jih številni uporabljajo le kot okras, nekoč pa so z njimi odišavljali omare in druge prostore, saj vonj zrelih kutin prav omamno spominja na ananas, limono, jabolko in podobne prijetne arome. V teh dneh so sadeži ponekod že zreli, čeprav se po ljudski modrosti to zgodi ob prvi slani – podobno kot pri kostanju, zato niso redki recepti, ki vključujejo oboje. Mične kutine, ki divje uspevajo ponekod na Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji, imajo obliko čokate hruške, ki se kljub svoji zlati barvi nikdar in nikoli ne omehča, pa če se okoli nje še tako trudimo. Raje prej od starosti propade. Edina rešitev je torej, da jo razkosamo in skuhamo. Morda niste vedeli, da se kutini po portugalsko reče marmelo, po čemer je svoje ime dobila marmelada! Torej so iz kutin že nekoč izdelovali marmelado, ime pa je ostalo za vse druge vrste marmelade. Iz kutin seveda ne kuhamo samo marmelade, lahko jih spečemo v pečici in osladimo z medom (osladiti jih je skoraj nujno, saj so precej trpke). Nekoč so bile zelo priljubljene za pripravo kompotov, pit in kutinovega »sira«, ki je v resnici žele. Lahko jih vložimo s sladkorjem, rozinami in limonovim sokom ter začinimo z viskijem, tako pripravljene jih ponekod prilagajo celo k mesu, nedvomno pa se podajo k različnim močnatim slaščicam. Prav gotovo ne bi udarili mimo, če bi takšno vloženo reč zavili v palačinko. Še boljše za prihajajoče hladne dni so kuhane v rdečem ali belem vinu. V velikem loncu pristavimo malo belega vina, rjavi sladkor, podolžno razpolovljen vaniljev strok, ščep pehtrana in lupinico limone. Počasi segrevamo. Ko zavre, kuhamo deset minut. Medtem olupimo in očistimo kutine, jih položimo v vrelo vino in počasi kuhamo pol ure, da vino nekoliko povre. Odstavimo lonec in jih v sirupu pustimo počivati dve uri, da se sok malo zgosti! Razdelimo jih v skodelice, iz sirupa odstranimo limonovo lupino in vaniljev strok, z njimi prelijemo kutine in postrežemo.

Kutinova pita tatin

Za testo 140 g moke, 2 žlici sladkorja, četrt žličke soli, 85 g hladnega surovega masla, 3 žlice hladne vode. Za nadev še 2 kg zrelih kutin. Za glazuro še 75 g surovega masla, 400 g sladkorja.

Maslo narežemo na kocke. V skledi zmešamo moko, sladkor in sol. Kocke masla s prsti vgnetemo v sestavine v skledi, da nastane drobljenec. Dodamo vodo in vse skupaj na hitro ugnetemo v krhko testo. Če je presuho, lahko dodamo kanček vode. Oblikujemo manjši ploščat oval, ga zavijemo v plastično folijo in za eno uro postavimo v hladilnik. Kutine očistimo, operemo, olupimo in narežemo na četrtine. Odstranimo peščišča. Pristavimo malo globlji okrogli pekač in v njem stopimo maslo. Posujemo ga s sladkorjem. Krhlje kutin zložimo v pekač tesno skupaj, da je dno popolnoma pokrito. Kutine 15 minut dušimo na zmernem ognju, da sladkor karamelizira in rahlo brbota. Odstavimo in nekoliko ohladimo (najbolje do mlačnega). Pečico segrejemo na 220 °C. Testo vzamemo iz hladilnika in ga na rahlo pomokani površini razvaljamo v okroglo ploščo, malo večjo od modela. Testo položimo na kutine, odvečno testo pa dobro zatlačimo in pritisnemo k obodu. Delamo hitro, da se testo zaradi toplih kutin ne zmehča! Pito pečemo v ogreti pečici od 20 do 25 minut, da postane zlatorjava in hrustljava. Vzamemo jo iz pečice in počakamo deset minut, da se nekoliko ohladi. Na model položimo narobe obrnjen pladenj ali velik krožnik in vse skupaj obrnemo. Pri tem pazimo, da nas tekočina iz modela ne poškropi. Pito malo ohladimo, razrežemo, razporedimo na krožnike in še toplo postrežemo.