Pred nedavnim je Jorgensen zapazil krdelo teh prebežnikov. Žal tedaj pri sebi ni imel puške. »Zato nam bo ta ograja prišla zelo prav,« je razložil tedniku Der Spiegel. V mislih je imel 70 kilometrov dolgo žičnato ograjo, ki se bo raztezala od Tønderja na Severnem morju do Flensburga na vzhodu. Danska jo namerava postaviti prihodnje leto. Nedaleč od Jorgensenove kmetije, v nemškem kraju Harrislee, živi Heinz Petersen. Prepričan je, da ograja nima namena zaustavljati prašiče, temveč begunce. Zanj je simbol danskega nacionalizma. »Kmalu bo Evropa ograjena na zahodu v Španiji, na vzhodu na Madžarskem in na severu na Danskem,« je bil kritičen. Na ograjo, ki »varuje« mejo med Slovenijo in Hrvaško, je Nemec pozabil. Se pa dobro spominja, kako so pred 17 leti čezmejno nazdravili simboličnemu dvigu zapornic, po vstopu Danske v schengensko območje. »Zdaj mejo spet zapirajo,« je ogorčen. Najprej so uvedli mejne kontrole, prihodnje leto bodo postavili ograjo. Danec Jorgensen meni, da so kritike sosedov Nemcev neumne. »Kdor hoče prečkati mejo, mu to uspe tako ali drugače,« je prepričan. Ograja ljudi ne bo ustavila. Divje prašiče pa bo. Njih so Danci pred približno stoletjem iztrebili. Fobija pred parkljastimi prišleki temelji na okoliščini, da redijo 12,73 milijona domačih prašičev – dvakrat več jih je, kot ima Danska prebivalcev. Če bi se v deželo Dansko pretihotapila divja svinja, okužena z afriško prašičjo kugo, bi bile posledice za tamkajšnjo živinorejo katastrofalne. Nemec Petersen se je pred dnevi udeležil dogodka danskega urada, ki je odgovoren za gradnjo ograje. Kako dolgo bo stala, ga je zanimalo. »Dokler se bomo počutili ogrožene,« so mu odgovorili. Kdo naj bi Dance ogrožal, niso podrobneje pojasnili.

Ljudje v objektivu Danska žičnata ograja migracije afriška prašičja kuga