Pred kakšnim tednom je užitkarje na divji plaži pod piransko cerkvijo presenetila precej nenavadna kopalka. Divja svinja je najprej rila po plaži, nato odplavala v morje, tam malo čofotala, se vrnila in šla spet v vodo. Avantura se je za mlado 20-kilogramsko turistko končala precej tragično, saj so jo pokončali strunjanski lovci, ki so na koncu milostno poskrbeli za varnost kopalcev.
Svinja napadla Tržačana in pokončala njegovega psa
Na Primorskem, v notranjosti Istre in na Krasu so divji prašiči pogost pojav tudi v obljudenih krajih, prvič pa se je zgodilo, da so mlado svinjo, za katero lovci pravijo, da je najverjetneje priplavala iz Hrvaške, saj so nekaj podobnih prebežnikov videli tudi že ob Dragonji, zalotili tudi na piranski plaži med kopalci. Lokalni prebivalci redno opažajo divje svinje na Parenzani in ob njej, Bertokih in v drugih primestnih naseljih koprske, izolske in piranske občine. Na oko prikupne zverinice imajo hudo nevaren ugriz: v okolici Trsta je konec maja merjasec pred hišo napadel in hudo obgrizel lokalnega prebivalca, njegovega psa pa dobesedno zmasakriral. V okolici Trsta imajo z divjimi prišleki iz gozdov veliko težav, saj se radi sprehajajo po cestah in ulicah, kjer brskajo za odpadnim živežem in rijejo po vrtnih kompostih. Tudi v Istri in Kvarnerju je mogoče divje prašiče videti na obronkih pa tudi v vaseh in mestih, zaradi milega podnebja in ugodnih prehranjevalnih razmer pa so se ob morju, kjer sicer ni njihov naravi teritorij, precej dobro udomačili in razplodili. Tudi plavati znajo, in to zelo dobro, kar vedo tudi prebivalci Krka, Cresa, Lošinja in drugih kvarnerskih otokov, saj se redno selijo z otokov na otoke. S Krka so preplavali tudi na Rab in celo na Kornate, na Cresu pa so prebivalci v paniki zahtevali, da jim pride na pomoč vojska, saj so divje svinje, ki so pobegnile iz lovskega rezervata, terorizirale otoške prebivalce, njihove njive, vinograde in sadovnjake ter odganjale turiste.
Generalovi marimani
V Sloveniji v naseljih še ni bilo primera, da bi divja svinja napadla človeka. Razen ob lovskih pregonih v primeru ranjenih živali, zato pa v času trgatev in pobiranja pridelkov toliko bolj trpijo vinogradniki ter drugi pridelovalci dobrin, saj imajo prašiči radi sadje in zelenjavo. »Dejansko je številnost divjih prašičev v zadnjih letih zrasla, ne samo na Obali in v Sloveniji, ampak tudi v Evropi nasploh. Mile zime brez snega, obilica hrane in vse večja zraščenost pokrajine so poskrbeli, da divje svinje nimajo več naravnega ciklusa, ampak imajo namesto enega legla mladičev – v povprečju pet na leto – zdaj tudi dve legli, pa tudi neverjetno prilagodljiva žival je, saj je iz dnevne živali postala nočna žival, ki praktično nima naravnega sovražnika, niti bolezni. Preprosto nimajo naravnih poginov, niti prašičja kuga jih ne prizadene,« pravi Vedran Prodan iz Lovske zveze Koper. Prašičev edini sovražnik v primorskem lovskem upravljavskem območju je tako v 95 odstotkih lovska dvocevka, drugi postanejo malica za volkove, šakale in medvede, nekaj pa je tudi prometnih žrtev. Razlog, zakaj so se prašiči, ki živijo na primorskem koncu, tako dobro prilagodili in celo spremenili svoj življenjski ciklus, naj bi bil tudi v tem, da so se slovenski avtohtoni divji prašiči konec devetdesetih let sparili z italijanskimi sorodniki vrste marima, ki sicer živijo v južni Italiji, so pa prebivali tudi v obori v nekdanjem kamnolomu nad Trstom. Lastnik obore naj bi bil neki italijanski general, ki je, potem ko je dobil prekomando na jug Italije, prašiče pustil v Trstu, skupina zagrizenih okoljevarstvenikov pa jih je potem spustila v naravo, kjer so se pobliže spoznali s slovenskimi avtohtonimi divjimi svinjami. Takoj so si bili tako všeč, da so se začeli pariti dvakrat na leto. Novi vrsti, ki se je najprej razširila na Krasu, potem pa še v Istri, so lovci nadeli ime marimani, izračunali pa so, da bi en par merjasca in svinje pridelal neverjetnih 10.000 potomcev. »Res je, da imajo divji prašiči na Primorskem po nekaterih analizah drugačen genotip kot drugod po Sloveniji, so manjših dimenzij in so sposobni imeti večjo reprodukcijo, vendar znanstvenih dokazov, da bi šlo za neko novo vrsto prašiča, trenutno ni,« pravi Andrej Sila z Zavoda za gozdove Območne enote Sežana, ki spremlja in se ukvarja s problematiko divjih prašičev.
V Sloveniji jejo, v Italiji spijo
Posledice divjesvinjskega babybooma so bile v primorskih lovskih revirjih najbolj vidne v letu 2012, ko so lovci postrelili 3281 divjih prašičev. Sicer jih na leto pospravijo med dva in tri tisoč, meso pa se zavrti v krogih lovskih družin, ker v Sloveniji večjih organiziranih razkosevalnic divjih živali ni. Divjačina se lahko odkupi le od lovcev, ki pa lahko prodajo samo celo žival, ne pa samo kakšnega sočnega dela. »Leta 2012 so prašiči povzročili za 111.444 evrov škode, leta 2013 je ta številka padla že na 97.800 evrov, lani pa je bilo izplačane škode le še 39.400 evrov,« pravi Andrej Sila. Problem divjih prašičev v obljudenih okoljih in pa njihova številnost v Sloveniji, ob meji z Italijo, je tudi v tem, da ima Italija drugačno lovsko zakonodajo kot Slovenija in tam prašičev ni mogoče loviti ponoči kot v Sloveniji, vendar mora tudi pri nas za tovrsten lov posebno soglasje podati ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar se je zgodilo leta 2012 v času zgodovinsko najbolj številne populacije divjih prašičev. Prav tako obljudena območja in urbana naselja niso lovna površina, kar prašiči dobro vedo. »Divji prašiči so inteligentne živali. V Italiji je ob meji s Slovenijo veliko naravnih parkov in rezervatov, tipičen tak primer je dolina Glinščice, ki je naravni rezervat, in divji prašiči čez dan tam počivajo in spijo, ker lov ni dovoljen, ponoči pa hodijo v Slovenijo na migracijsko prehranjevalne pohode,« pove Andrej Sila. Ni pa to edina stvar, ki so jo pogruntali prašiči, ki so postali tudi ljubitelji zrelega grozdja v času trgatev. Nekoč so gojili trto na višjem nivoju, do 180 centimetrov od tal, po novem se trta goji na višini okoli 50 centimetrov od tal, kar pomeni, da je tovrstno gojenje trte za prašiča pravzaprav pogrnjena miza. Edina zaščita poleg lovske puške so električni pastirji in ograje, ki na Primorskem v zadnjem času množično rastejo.
